dekorativna slika

Preverjanje statusa otrokovega spremljevalca v bolnišnici

+ -

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Datum: 28.10.2022
Številka: 07120-1/2022/381
Kategorije: Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 24. 10. 2022 prejeli vaše vprašanje, ali je dopustna oziroma obvezna praksa, da bi bolnišnica preverjala uradne listine o starševstvu, ko oseba pripelje otroka v bolnišnico.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov se IP lahko dokončno opredeli le v morebitnem inšpekcijskem postopku.

 

 

Bolnišnica je upravičena, da se prepriča o sorodstvenem ali drugem relevantnem razmerju med otrokom (do 15. leta starosti) in osebo, ki otroka pripelje v bolnišnico, zlasti če so podane okoliščine, ki lahko zbujajo dvom o zakonitem zastopanju in če je to pomembno za odločanje o zdravstveni oskrbi ali o drugih pravicah otroka kot pacienta.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Če je pacient - otrok star manj kot 15 let in če ne gre za urgentno obravnavo, je status otrokovega spremljevalca lahko zelo pomemben za uresničevanje pacientovih pravic in dolžnosti, zlasti pravice do privolitve v zdravstveno oskrbo.

 

Običajno se status starševstva domneva in se ga zato posebej ne preverja. Zato je težko govoriti o dolžnosti bolnišnice, da mora vedno od otrokovega spremljevalca zahtevati uradno dokazilo o starševstvu ali drugem ustreznem razmerju. IP priporoča, da se preverjanje izvede vedno, ko so podane okoliščine, ki lahko zbujajo dvom o ustreznem razmerju med otrokom in spremljevalcem. Take okoliščine so lahko na primer neobičajna starostna razlika med otrokom in spremljevalcem, neobičajna komunikacija med njima, različni naslovi prebivališč ter različni priimki in podobno. Če se bolnišnica oziroma zaposleni v bolnišnici odloči, da je preverjanje potrebno, je upravičen zahtevati od spremljevalca ustrezno dokazilo. Dokazovanje se lahko izvede na primer z različnimi kombinacijami vpogleda v osebni dokument, v razpoložljive podatke v internem informacijskem sistemu ali v CRPP, v zdravstveno izkaznico, v uradna dokazila (npr. izpis iz matičnega registra) ali v posredna dokazila (npr. sodna odločba o varstvu in vzgoji otrok).

 

Kot spremljevalec lahko nastopa tudi otrokov brat, sestra, stari starši, drug sorodnik, rejnik, skrbnik, otrokov zaupnik in podobno. Te osebe pa nimajo nujno upravičenja (npr. rejnik lahko odloča le o oskrbi, ki je povezana z manjšim tveganjem in manjšo obremenitvijo), da odločajo o otrokovi zdravstveni oskrbi ali o izvrševanju drugih pravic in dolžnosti, zaradi česar je lahko pomembno, da je so otrokovi spremljevalci le otrokovi starši. Zato se s preverjanjem ustreznosti razmerja – takrat, ko bolnišnica oceni, da je to potrebno  –  ščitijo upravičeni interesi otroka, staršev in tudi same bolnišnice, ki mora skrbeti za skladnost poslovanja.

 

Prijazen pozdrav,

 

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka