Preverjanje PCT pogoja na glas

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste opazili, da določene osebe, ki preverjajo PCT pogoj, na glas preberejo ime in priimek ter včasih tudi datum rojstva. Menite, da gre za poseg v zasebnost. Zanima vas, ali lahko podate kazensko ovadbo zoper tako osebo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP vas uvodoma napotuje na smernice glede preverjanja pogoja PCT, ki jih je pripravil posebej za posameznike:

• https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice%20PCT%20za%20posameznike.pdf.

V primeru, kot ga opisujete, gre predvsem za vprašanje varnosti (zavarovanja) osebnih podatkov. V skladu s Splošno uredbo je upravljavec dolžan sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki bodo zagotavljali varno obdelavo osebnih podatkov in tako preprečevali tveganje pred neupravičenim dostopom, razkritjem tretjim nepooblaščenim osebam ipd. To upravljavcu nalaga temeljno načelo celovitosti in zaupnosti iz člena 5 in člen 32 Splošne uredbe. IP pa v okviru mnenja ne more komentirati konkretnih primerov obdelave podatkov, temveč le v razmislek pojasnjuje, da ni nujno že vsaka ponovitev imena in priimka osebe kršitev varstva podatkov.

IP sicer ni pristojen za podajo ocene, ali so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja v okviru konkretnega ravnanja, temveč to oceno na začetku praviloma opravi državni tožilec ali policija in kasneje sodišče, vendar ne glede na to je IP mnenja, da ravnanje, kot ga opisujete v svojem dopisu, najverjetneje ne predstavlja kaznivega dejanja.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP