Preverjanje PCT in uporaba številke zasebnega telefona

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje glede preverjanja PCT pogojev s strani delodajalca in glede uporabe zasebne telefonske številke zaposlega s strani delodajalca.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Glede vašega vprašanja o preverjanju PCT pogojev s strani delodajalca vas napotujemo na nedavno izdane smernice IP: Smernice o preverjanju PCT pogojev:

• za delodajalce oz. upravljavce,
• za posameznike.

Glede zbiranja zasebne telefonske številke zaposlenega, pojasnjujemo, da delovnopravna zakonodaja (Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) posebej ne določa možnosti zbiranja zasebnih kontaktnih podatkov delavca (zasebna telefonska številka, zasebni elektronski naslov), prav tako ti podatki praviloma niso nujno potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Zato jih delodajalec lahko zbira s privolitvijo delavca izrecno za namen lažjega in hitrejšega komuniciranja, ki naj bi bilo v interesu obeh. V tem primeru mora delodajalec natančno opredeliti, da posredovanje podatkov ni obvezno in da lahko delavec posreduje enega ali oba podatka, odvisno od tega, na kakšen način želi, če sploh želi, komunicirati z delodajalcem preko telefona ali elektronske pošte. Delodajalec namreč lahko komunicira z delavcem tudi po navadni pošti oz. delavcu, če to zahteva organizacija delovnega procesa, dodeli službeni telefon in/ali službeno elektronsko pošto. Če pa delodajalec določi, da mora biti delavec vedno dosegljiv oziroma je stalna dosegljivost predpisana v notranjih aktih delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi in kot taka predstavlja obveznost iz delovnega razmerja, mora delodajalec poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, ki omogoča dosegljivost delavca tudi na domu oziroma izven službenih prostorov in delovnega časa. Kako bo delodajalec to zagotovil, je prepuščeno njemu samemu (npr. s službenim mobilnim telefonom, z omogočanjem oddaljenega dostopa do službene elektronske pošte). IP poudarja, da delavec ni dolžan dati na razpolago svojih sredstev za to, da lahko delodajalec izpolnjuje svoje dolžnosti. Delavec svoja sredstva sicer lahko da na razpolago delodajalcu, vendar le če to sam želi, po dogovoru tudi z ustrezno odmero uporabnine.
 

S spoštovanjem,

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec pooblaščenca za preventivo

Mojca Prelesnik , univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka