Pravica do odškodnine

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vaše morebitne upravičenosti do odškodnine zaradi razkritja vaših osebnih podatkov .

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). 

IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v 82. členu določa, da ima vsak posameznik, ki je utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo kot posledico kršitve te uredbe, pravico, da od upravljavca ali obdelovalca dobi odškodnino za nastalo škodo. V istem členu Splošna uredba o varstvu podatkov nadalje določa, da je vsak upravljavec, vključen v obdelavo, odgovoren za škodo, ki jo povzroči obdelava, ki krši to uredbo. Upravljavec ali obdelovalec je izvzet od te odgovornosti, če dokaže, da v nobenem primeru ni odgovoren za dogodek, ki povzroči škodo. V zadnjem, šestem odstavku pa 82. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da so za sodne postopke v zvezi z uveljavljanjem pravice do odškodnine pristojna sodišča, ki so pristojna na podlagi prava države članice iz člena 79(2). Navedeno pomeni, da so pristojna sodišča države članice, v kateri ima upravljavec ali obdelovalec sedež (v konkretnem primeru torej slovenska sodišča).

V zvezi z vašim vprašanjem, ali vam pripada odškodnina v primeru kršitve varstva osebnih podatkov, vam pojasnjujemo, da je IP pristojen za obravnavo prijav, ki jo vsakdo lahko vloži, če meni, da je bila kršena Splošna uredba o varstvu podatkov ali ZVOP-1 (v delu, ki se še uporablja), ne pa za odločitev o odškodnini, saj to spada v pristojnost sodišč. Posameznik, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene s Splošno uredbo o varstvu podatkov oziroma ZVOP-1, lahko s tožbo zahteva sodno varstvo, dokler kršitev traja. Če je kršitev že prenehala, lahko posameznik vloži tožbo za ugotovitev, da je kršitev obstajala, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. O tožbi odloča pristojno sodišče po določbah Zakona o upravnem sporu, če ZVOP-1 ne določa drugače. Postopek s tožbo je nujen in prednosten, kar pomeni, da ga mora sodišče izvesti v čim krajšem možnem času. Posameznik lahko od sodišča tudi zahteva, da za čas do odločitve o njegovem predlogu naloži upravljavcu osebnih podatkov, da prepreči vsakršno obdelavo spornih osebnih podatkov. Če je bila posamezniku povzročena škoda, lahko od povzročitelja zahteva odškodnino v skladu z zakonom. Ob tem IP opozarja, da za priznanje odškodnine ne zadostuje zgolj obstoj kršitve, ampak morajo biti izpolnjene in dokazane vse predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti, in sicer protipravnost, vzročna zveza, škoda in odgovornost (krivda). 

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                    

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka