Potrebna večina za uvedbo in vgradnjo videonadzora v večstanovanjski stavbi

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, ali je treba tako za uvedbo kot za vgradnjo videonadzora v večstanovanjski stavbi pridobiti privolitev lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70% solastniških deležev. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor v večstanovanjski stavbi je treba izvajati skladno z 76. členom ZVOP-1. Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika in snemati vhode v posamezna stanovanja. Nadalje je izrecno prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke.

Dodatno je ob izvajanju videonadzora treba upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz 74. člena ZVOP-1 in sicer objaviti obvestilo o izvajanju videonadzora in preprečiti nepooblaščen dostop do videonadzornega sistema tretjim osebam. Relevantne so tudi določbe Splošne uredbe, ki upravljavcu (oziroma izvajalcu videonadzora) nalagajo informiranje posameznikov glede obdelave osebnih podatkov (13. in 14. člen Splošne uredbe). Upravljavec pa mora upoštevati tudi druga relevantna določila ZVOP-1 in Splošne uredbe, npr. glede vodenja evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe) in sprejetja primernih tehnično-organizacijskih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov skladno s 24., 25. in 32. členom Splošne uredbe (na primer glede zavarovanja sistema videonadzora, zavarovanja dostopa do prostora, kjer se hranijo videoposnetki, ureditev dostopnih pravic, vodenje seznama evidence dostopa do videonadzornega sistema, itd.).

Glede vašega vprašanja IP konkretneje pojasnjuje, da določba 76. člena ZVOP-1 glede potrebne večine za uvedbo videonadzora predstavlja lex specialis v razmerju do določb Stanovanjskega zakonika (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami in dopolnitvami; SZ-1) in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11 in 85/13; Pravilnik), ki določajo večino, s katero lastniki odločajo o različnim pravnim poslih. Posledično je treba v zvezi z večino potrebno za uvedbo videonadzora upoštevati določbe ZVOP-1, kakor to narekuje splošno pravno pravilo Lex specialis derogat legi generali. Po mnenju IP odločanje o uvedbi videonadzora že vključuje tudi odločanje o vgradnji kamer v večstanovanjski stavbi, sicer samo odločanje lastnikov o uvedbi videonadzora ne bi imelo posebnega smisla. Ne glede na to pa IP pojasnjuje, da ni pristojen za interpretacijo določb SZ-1 in Pravilnika, sej to presega njegove pristojnosti.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP