Posredovanje videoposnetka v postopku o prekrških

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da je prekrškovni organ s strani izvajalca javne službe - gre za večjo deponijo (odlagališče) in zbirni center - prejel predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi kršitev v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki. Poleg predloga je izvajalec kot dokaz predložil posnetek videokamere. Odlagališče je opremljeno z videonadzorom, ki ni namenjen spremljanju nepravilnega odlaganja. Zanima vas, ali lahko pregledujete videoposnetke s strani izvajalca javne službe in jih uporabite kot dokaz v prekrškovnem postopku zoper tiste osebe, ki se gibljejo na odlagališču in v zbirnem centru in tam brskajo in odnašajo smeti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora zakonitosti obdelave osebnih podatkov ne more presojati.

IP uvodoma pojasnjuje, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

IP tako splošno pojasnjuje, da je na podobno vprašanje že odgovoril v mnenju št. 07120-1/2020/426 z dne 22. 6. 2020, v katerem je poudaril, da je v javnem sektorju izjemoma dovoljeno uvesti videonadzor nad javnimi površinami skladno s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1 in sicer se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pravna podlaga za izvajanje videonadzora na deponiji je podana, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti, skladno z načelom omejitve namena pa se osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (točka (b) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe).

Glede na navedeno bi bil zakonit namen, zaradi katerega bi se lahko pregledovali posnetki, ki bi nastali z izvajanjem videonadzora, zagotavljanje varnosti ljudi in varovanje premoženja (ob predpostavki, da je bil videonadzor uveden s tem namenom). Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja ali ogrožanja ljudi oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, in v tem primeru bi lahko bil videoposnetek dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

IP sklepno ponovno poudarja, da je navedeno mnenje neobvezno, oblikovano glede na razpoložljive informacije, o ustreznosti in zakonitosti obdelave osebnih podatkov z vpogledom v videoposnetke v konkretnem primeru pa lahko presoja le v okviru konkretnega inšpekcijskega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera, pri čemer pa, kot je že izpostavljeno, IP v okviru posameznega postopka ne sme vsebinsko posegati v uradne postopke, ki jih vodijo drugi organi.

Lepo vas pozdravljamo,

                                                                                                 Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                                 informacijska pooblaščenka