Posredovanje podatkov v postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali mora Zavod Republike Slovenije za šolstvo za pridobitev dodatne dokumentacije na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami zaprošeni ustanovi posredovati fotokopijo izpolnjene zahteve za začetek postopka usmerjanja, iz katere je razvidno podano soglasje staršev.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov med upravljavci, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Prav tako IP ne more presojati, katere konkretne osebne podatke lahko posamezni organi obdelujejo v konkretnih postopkih. O pravicah in obveznostih namreč odločajo pristojni organi v zakonsko vnaprej določenih postopkih, njihove odločitve pa se lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred za to pristojnimi organi. Zato IP v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila s področja varstva osebnih podatkov.

Usmerjanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v programe vzgoje in izobraževanja poteka na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP; v nadaljevanju ZUOPP-1), podzakonskih aktov s področja usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE, v nadaljevanju ZUP).

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP; v nadaljevanju ZUOPP-1) v drugem odstavku 26. člena določa, da lahko Zavod Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljevanju ZRSŠ), če je potrebno, s soglasjem staršev pridobi dodatno psihološko in medicinsko dokumentacijo. Soglasje ni potrebno, če so zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja podali starši.

Iz predloga tega zakona izhaja, da nosi odgovornost pridobitve vse potrebne dokumentacije uradna oseba, ki vodi postopek in mora ukrepati po uradni dolžnosti, če pisni zahtevi ni priložena vsa potrebna strokovna dokumentacija. Po uvedbi postopka lahko uradna oseba s soglasjem staršev pridobi tudi dodatno dokumentacijo. Če so starši podali zahtevo za uvedbo postopka, se zaradi zagotavljanja hitrejše izvedbe postopka šteje, da so s tem podali tudi potrebno soglasje za pridobitev dodatne dokumentacije, sicer pa mora ZRSŠ pridobiti njihovo soglasje. V primeru, da starši soglasja ne podajo, uradna oseba v postopku odloča na podlagi obstoječe dokumentacije.

IP glede na zgoraj navedeno meni, da določba drugega odstavka 26. člena ZUOPP-1 ob uporabi določb 34.a in 139. člena ZUP predstavlja pravno podlago, ki ZRSŠ pooblašča in zavezuje, da v postopku odločanja o zahtevi za uvedbo postopka usmerjanja od pristojnih organizacij pridobi relevantno dodatno psihološko in medicinsko dokumentacijo, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Zaprošen upravljavec osebnih podatkov pa je dolžan preveriti, ali ima tisti, ki od njega zahteva posredovanje osebnih podatkov, ustrezno pravno podlago za pridobitev konkretnih podatkov za določen namen. Vendar pa IP izpostavlja, da o tem, na kakšen način mora ZRSŠ izkazati pravno podlago za pridobitev dodatne dokumentacije v konkretnem postopku v okviru mnenja, ni pristojen presojati.

Lep pozdrav,

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov