Posredovanje podatkov policiji

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede zaprosila policije za posredovanje podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP ob tem posebej poudarja, da vprašanje pridobitve podatkov o opravljenih poizvedbah tretjih oseb v marsičem presega zgolj vidike varovanja osebnih podatkov. Ustavno sodišče RS je namreč v odločbi številka Up-106/05, v kateri je zavzelo stališče, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča, zapisalo tudi, da na področje komunikacijske zasebnosti sodijo v prvi vrsti podatki, ki se nanašajo na vsebino sporočila, v nadaljevanju pa izpostavilo, da je v teoriji zastopano stališče, da ni varovana zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi okoliščine in dejstva, povezana s komunikacijo. Med te okoliščine in dejstva prav gotovo sodijo tudi prometni podatki, torej podatki o tem, kdo je komuniciral, kdaj in s kom, morda pa tudi druge okoliščine, kot je npr. vrsta uporabljene komunikacije.

IP pojasnjuje, da Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1; Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17, 189/21 - ZDU-1M) v 45. točki 3. člena določa, da so podatki o prometu kateri koli podatki, obdelani za namen prenosa komunikacije po elektronskem komunikacijskem omrežju ali zaradi njegovega zaračunavanja. IP nadalje pojasnjuje, da podatki v dnevniških datotekah (t.i. logih) nastanejo oziroma se obdelujejo z namenom prenosa komunikacije po elektronskem komunikacijskem omrežju, zato jih gre po mnenju IP šteti kot podatke o prometu.

Policija sme tako po mnenju IP v primeru preiskave kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zahtevati posredovanje nekaterih osebnih podatkov (zlasti naročniških oziroma potrebnih za registracijo uporabnika, ne pa tudi prometnih) na podlagi svoje pisne zahteve v skladu z ZNPPol. Za pridobitev posebej varovanih podatkov o prometu pa bi po mnenju IP morala pridobiti sodno odredbo. Slednja je namreč varovalo nepristranske presoje in obstoja izkazanega suma storitve kaznivega dejanja. V okviru kazenskega postopka lahko preiskovalni sodnik takšno odredbo, če gre za posredovanje prometnih podatkov, izda ob smiselni uporabi pogojev iz 149.b člena ZKP.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka