Posredovanje podatkov o prometu na računih umrlega

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 19. 7. 2022 prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste kot skrbnik hčere na banko podali zahtevek za izdajo podatkov o prometu na računih, ki jih je imela na banki umrla mati vaše hčere. Pošiljate korespondenco dopisov z banko, iz katerih izhaja, da je banka vpogled v promet računov umrle večkrat zavrnila. Menite, da banka brez zakonske osnove zavrača vpogled. V zahtevi banki ste v bistvenem pojasnili, da obstaja verjetnost, da je imela zapustnica odprt še en račun pri drugi banki, za katerega naj ne bi nihče vedel in je služil za finančni promet iz skrivne dejavnosti, z dostopom do bančnih podatkov z razvidnimi naslovi nakazil in prejemkov pa bi lahko ugotovili, ali tak račun dejansko obstaja in pri kateri banki je odprt.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi 23. člena ZVOP-1 se lahko upravičencem posredujejo le osebni podatki, ki se nanašajo na umrlega posameznika. V določenih primerih pa je lahko podana situacija, ko se en osebni podatek nanaša na več oseb, torej ko so lahko osebni podatki tretjih oseb hkrati tudi osebni podatki zapustnika (t.i. osebni podatki z dvojno naravo). V teh primerih je treba opraviti ustrezno tehtanje pravic in interesov vseh vpletenih.

IP ni pritožbeni organ po 23. členu ZVOP-1, ampak zgolj v primeru zahteve za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti na podlagi 42. člena ZPacP.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma opozarja, da v okviru mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje podatkov umrle posameznice. Zato na vaše vprašanje ne more dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

Splošna uredba o varstvu podatkov se ne uporablja za osebne podatke umrlih, lahko pa države članice določijo pravila za obdelavo takšnih osebnih podatkov. Zato se v Republiki Sloveniji za obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov do morebitne drugačne ureditve v novem zakonu[1] še vedno uporablja ZVOP-1.

V 23. členu ZVOP-1 je določeno, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov.

Za posredovanje osebnih podatkov umrlega posameznika morajo biti po drugem odstavku 23. člena ZVOP-1 torej kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

• osebni podatki se lahko posredujejo zakonitemu dediču prvega ali drugega dednega reda;
• ta mora izkazati pravni interes (neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist);
• zapustnik ni prepovedal posredovanja osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da se na podlagi te določbe lahko upravičencem posredujejo le osebni podatki, ki se nanašajo na umrlega posameznika. V določenih primerih pa je lahko podana situacija, ko se en osebni podatek nanaša na več oseb, torej ko so lahko osebni podatki tretjih oseb hkrati tudi osebni podatki zapustnika (t.i. osebni podatki z dvojno naravo). Osebni podatek je namreč katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Podatki o tem, komu je zapustnik nakazoval denarna sredstva in od koga jih je prejemal ter zneski in čas transakcij, so njegovi osebni podatki in hkrati tudi osebni podatki tretje osebe (v kolikor ne gre za pravno osebo). V takšnem primeru pa so pravice več posameznikov lahko v nasprotju, zato je treba opraviti ustrezno tehtanje pravic in interesov vseh vpletenih. Pomembno pri tem je predvsem, ali obstaja pravni interes za posredovanje vseh podatkov o prometu na računu zapustnika in ali pravice tretjih v konkretnem primeru prevladajo nad pravicami dedičev. Prav tako IP izpostavlja načelo sorazmernosti oziroma najmanjšega obsega podatkov, upoštevajoč katerega lahko banka upravičencem posreduje le tiste osebne podatke, ki so nujno potrebni za izpolnitev konkretnih namenov obdelave, ki izhajajo iz zatrjevanega pravnega interesa.

IP ob tem dodaja, da skladno s 162. členom Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16); v nadaljevanju ZD) v zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Prav tako mora sodišče skladno s 165. členom ZD ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Glede na to ima sodišče pravico prejeti dokumente z osebnimi podatki, ki so relevantni za ugotovitev zapustnikovega premoženja.

Kot že pojasnjeno, IP ne more presojati, ali so v konkretnem primeru izkazani pravni interes oziroma drugi pogoji, saj ne nastopa v vlogi upravljavca in nima na voljo vseh relevantnih informacij. Prav tako pojasnjuje, da v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov umrlih posameznikov po trenutni zakonodaji ni pristojen za vodenje pritožbenega ali inšpekcijskega postopka. Izjema velja le za uveljavljanje pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti (42. člen Zakona o pacientovih pravicah. Če upravljavec vašo zahtevo zavrne, lahko posredovanje osebnih podatkov poskušate doseči le prek sodišča.

IP je o obdelavi osebnih podatkov umrlih že izdal več mnenj, ki so dostopna na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/, kategorija »OP umrlih«. 

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Predlagani tretji odstavek 9. člena ZVOP-2 določa, da ne glede na določbe drugega odstavka 9. člena ZVOP-2 upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom ali staršem ali dedičem, če umrli ni tega pisno prepovedal ali če drug zakon ne določa drugače.