Posredovanje podatkov iz CRP tretji osebi

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 27. 10. 2021 prejeli vaše vprašanje o tem, ali je podatek o številu prijavljenih oseb informacija javnega značaja in se podatke stranki lahko posreduje na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), kljub določbam 36. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1). Stranka je na upravno enoto naslovila vlogo, v kateri je bilo navedeno, da jo kot etažno solastnico, na podlagi ZDIJZ, zanima število prijavljenih oseb v večstanovanjski stavbi. Iz uradnih evidenc je razvidno, da je stranka lastnica le enega stanovanja, skupno pa so v večstanovanjski stavbi štiri stanovanja.

ZPPreb-1 v drugem odstavku 36. člena določa, da »upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega lastništva ali solastništva te nepremičnine«.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri tem še pojasnjujemo, da se lahko do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov dokončno opredelimo le v inšpekcijskem postopku, in da kot pritožbeni organ na področju ZDIJZ, nismo pristojni za izdajanje mnenj o konkretnih primerih dostopa do informacij javnega značaja. 

Pridobitev podatka po 36. členu ZPPreb-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev, a to ni ovira, da posameznik ne bi bil upravičen do anonimiziranih podatkov, za kar pa ne potrebuje pravne podlage. Tudi odločanje po ZDIJZ je neodvisno od določb 36. člena ZPPreb-1.

Če so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja (1. in 4. člen ZDIJZ), je treba pri nadaljnji presoji njene proste dostopnosti (zlasti 6. člen ZDIJZ) upoštevati, ali bi se s posredovanjem želenih podatkov razkrilo osebne podatke, za razkritje katerih ni pravne podlage. To praktično pomeni, da se želeni podatki lahko posredujejo prosilcu na podlagi ZDIJZ kot prosto dostopno informacijo javnega značaja, če je podatke možno v konkretnem primeru popolnoma anonimizirati.

Po mnenju IP se načeloma z razkritjem skupnega števila na skupnem naslovu prijavljenih oseb v vseh štirih etažnih enotah skupaj, ne razkrije osebnih podatkov, ker posameznikov (prijavljenih na naslovu, neprijavljenih, lastnikov, uporabnikov, najemnikov…) na podlagi razkritih podatkov praviloma ni možno določiti ter jim na tak način pripisati podatka o uradnem prebivališču ali podatka, da ga na tem naslovu nimajo. Vendar pa je pri presoji zadostne anonimizacije treba upoštevati posebne okoliščine vsakega primera posebej (npr. če se izkaže, da je na naslovu uradno prijavljena le oseba, ki zaproša za podatke, ali če gre za zelo majhno število stanovanjskih enot ali nasploh, če gre za majhno število podatkov ali oseb).

O b r a z l o ž i t e v:

Sklicujemo se na mnenje IP št. 07121-1/2021/689, ki je bilo izdano v podobni zadevi in je dostopno na spletni strani IP.

ZPPreb-1 v 36. členu najverjetneje ne pride v poštev, saj podatke zahteva le eden od več etažnih lastnikov, ne pa (so)lastnik celotne nepremičnine (parcele s stavbo) in podatkov tudi ne potrebuje za namen, ki ga je imel v mislih ZPPreb-1. Dejstvo, da ZPPreb-1 v konkretnem primeru ni relevanten, ne vpliva na morebitne druge pravne podlage za razkritje podatkov. Če so izpolnjeni pogoji po ZDIJZ (zlasti 6. člen) so ti pogoji neodvisni od ZPPreb-1. Enako velja, če bi se prosilcu razkrili popolnoma anonimizirani podatki. Za obdelavo teh namreč ni potrebna pravna podlaga. Z razkritjem skupnega števila prijavljenih oseb na skupnem naslovu se načeloma ne razkrije podatka o številu prijavljenih oseb po posameznih enotah, ker je v konkretnem primeru teh enot štiri. Hkrati sami podatki ne razkrivajo identitete prijavljenih ali neprijavljenih oseb. O tem gl. definicijo osebnega podatka iz (1) točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pri anonimizaciji je treba biti pozoren na morebitne posebne okoliščine v zvezi s podatki ali prosilcem ali stanovalci, zaradi katerih morda podatkov ni možno anonimizirati. Tak primer je, če bi se izkazalo, da sta stanovanjski enoti le dve, tj. od prosilca in še od nekoga. Na tak način bi se razkrilo osebne podatke druge osebe, saj je prosilcu stanje glede njegove enote znano. Drug primer je, če se izkaže, da je na naslovu uradno prijavljena le oseba, ki zaproša za podatke, saj bi s tem razkrili osebne podatke o tem, da vsi ostali (ki so prosilcu znani) nimajo prebivališča na tem naslovu. Ker je zadostna anonimizacija odvisna od konkretnih podatkov o stanovalcih, ki jih da poizvedba, se IP ne more izven inšpekcijskega postopka dokončno opredeliti do dopustnosti razkritja podatkov.

Tudi Stanovanjski zakon (SZ-1) najverjetneje ne pride v poštev. Opozarjamo pa na možnost, da so etažni lastniki v posebnih primerih lahko upravičeni do nekaterih osebnih podatkov drugih etažnih lastnikov kot to izhaja iz mnenja IP št. 0712-1/2016/2150, z dne 24. 10. 2016. Toda v konkretnem primeru ni mogoče presoditi upravičenosti, ker ni bil pojasnjen konkretni namen seznanitve.

Opozarjamo še na eno možno pravno podlago v drugem odstavku 22. člena ZVOP-1. Ta določa, da mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Če bi prosilec izpolnjeval te pogoje, bi lahko prejel celo več podatkov, kot jih v vašem primeru zahteva.

Za razlago ZDIJZ je pristojno Ministrstvo za javno upravo. Za osnovna pojasnila pa lahko tudi pokličete dežurstvo pri IP na telefonski številki 01 230 97 30, vsak delavnik v času: 10.00 - 12.00 in 14.00 - 15.00.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka