Posredovanje osebnih podatkov oziroma zapisnika detektivu zavarovalnice

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 6. 12. 2021 prejeli vaše vprašanje, ali je DARS, d.d. kot izvajalec javnega pooblastila zavarovalnici dolžan posredovati zapisnik o nesreči, ki vsebuje osebne podatke povzročitelja nesreče (škodnega dogodka) oziroma, ali ga je dolžan posredovati detektivu, ki ga je zavarovalnica pisno pooblastila za pridobitev zapisnika za namen obravnave konkretnega škodnega primera, upoštevajoč določila Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) in v povezavi z Zakonom z zavarovalništvu (ZZavar-1).

Prejeli ste vlogo detektiva za posredovanje zapisnika o nesreči na avtocesti (AC), ki je zapisan na obrazcu DARS (izvajalec javnega pooblastila – upravljanje in vzdrževanje AC) in podpisan s strani povzročiteljice nesreče (škodnega primera) ter predstavnikov upravljavca AC (postaja prometne policije je dogodek zabeležila v poročilu policista in ne v obliki posebnega zapisnika, kar so detektivu navedli v odgovoru na njegovo vlogo za posredovanje policijskega zapisnika o dogodku). Vlogi je detektiv priložil pooblastilo tuje zavarovalnice, pri kateri ima povzročiteljica sklenjeno zavarovanje in ki obravnava predmetni škodni primer, s katerim ga zavarovalnica pooblašča za pridobitev navedenega zapisnika o nesreči (obrazec upravljavca ceste).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri tem še pojasnjujemo, da se lahko do konkretnih primerov želene obdelave osebnih podatkov dokončno in zavezujoče opredelimo le v pritožbenem postopku. Poleg tega ne poznamo vseh informacij, ki so pomembne za presojo (npr. ali je sedež tuje zavarovalnice v EU, konkretna vsebina dokumenta in izvorni namen, vrsta škodnega primera in vrsta zavarovanja, vloga povzročiteljice pri zavarovalnici, država detektivske licence, vsebina pooblastila, zatrjevana pravna podlaga itd.). Zato so spodnja pojasnila le splošna.

1. Zavarovalnica je upravičena od DARS pridobiti zapisnik o prometni nesreči, če je pomemben za odločanje o zavarovalnem zahtevku in če vsebuje podatke o zavarovalnem primeru ter podatke za presojo zavarovalnega kritja in višine zavarovalnine, in sicer na podlagi 7. točke osmega odstavka 268. člena ZZavar-1 in enajstega odstavka 268. člena ZZavar-1.

2. Po mnenju IP zgoraj navedeno lahko velja tudi za tujo zavarovalnico pod pogojem, da tuja zakonodaja, ki velja za zavarovalnico, določa enako kot 268. člen ZZavar-1 (pogoj dvojne pravne podlage). Pravnih podlag, ki veljajo v drugih državah nismo pristojni ugotavljati in tolmačiti.

Če ima tuja zavarovalnica v RS podružnico ali v skladu z zakonom v RS neposredno opravlja zavarovalne posle, zgornji pogoj ni potreben.

3. Ta dokument lahko na isti pravni podlagi, ki velja za zavarovalnico, v njenem imenu pridobi tudi detektiv, če je za to ustrezno pooblaščen s strani zavarovalnice.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Zapisnik o nesreči, čeprav ne gre za policijski zapisnik, je lahko relevanten dokument za odločanje o zavarovalnem zahtevku, torej za presojo, ali je podana obveznost zavarovalnice (kritje) ter za višino zavarovalnine. Možno je tudi, da gre za kakšno drugo zavarovalno zadevo (npr. regresni zahtevki, obravnava sumljivih primerov, izterjava). To velja seveda pod pogojem, da dokument vsebuje podatke, ki so primerni in potrebni za odločanje oziroma vodenje takega postopka pri zavarovalnici.

V skladu z drugim odstavkom 268. člena ZZavar-1 zavarovalnica, med drugim, vodi zbirko podatkov o zavarovalnih primerih in zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine. V prvi zbirki se lahko, med drugim, vodijo tudi identifikacijski podatki udeležencev škodnega dogodka, podatki o vrsti, kraju, času in opisu zavarovalnega primera, opisu materialne in nematerialne škode, ter podatki o kaznivih dejanjih in prekrških v zvezi z zavarovalnimi primeri (peti odstavek). Podatki za obe zbirki se lahko pridobivajo ne le od izrecno naštetih upravljavcev v zakonu, temveč tudi od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki hranijo podatke, ki jih lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje pridobivajo in zbirajo v skladu s tem zakonom, torej v skladu s predhodnimi določbami (gl. 7. točka osmega odstavka). Za izvajalce javnih služb in nosilce javnih pooblastil velja celo obveznost posredovanja relevantnih osebnih podatkov zavarovalnici (gl. enajsti odstavek). V obeh primerih so izjema podatki iz 6. točke četrtega odstavka in sedmega odstavka 268. člena ZZavar-1, vendar ta izjema v konkretnem primeru ni relevantna.

Obravnavani dokument lahko na podlagi 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pridobi tudi povzročiteljica nesreče, če vsebuje njene osebne podatke.

2. Ker gre v vašem primeru za zavarovalnico iz tujine, se ZZavar-1 zanjo neposredno ne uporablja. Je pa možno, da so podane enake ali vsaj primerljive zakonske podlage v obeh državah. S pogojem »dvojne pravne podlage« imamo torej v mislih položaj, ko bi imeli RS in tuja država, katere zakonodaja velja za zavarovalnico, enako ali zelo podobno ureditev glede možnosti pridobivanja tovrstnih osebnih podatkov. V takem primeru bi pomenilo, da sta obe podlagi lahko združljivi.

Možno je, da je RS država gostiteljica tuje zavarovalnice. V tem primeru se lahko ta zavarovalnica sklicuje le na ZZavar-1 – o tem gl. npr. 10. in 21. člen ZZavar-1.

3. ZDD-1 detektivom ne omogoča, da v svojem imenu pridobivajo osebne podatke iz zbirk podatkov DARS - nekatere samostojne pravne podlage detektivov so v 29. členu ZDD-1 taksativno naštete, toda med zavezanci ni organizacij, kot je DARS. Lahko pa detektiv izvršuje pravico (podlago) zavarovalnice v njenem imenu, in sicer na podlagi pooblastila.

Prijazen pozdrav,

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka