Posredovanje OP umrle osebe

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov vaše pokojne mame s strani banke.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Glede obdelave osebnih podatkov umrlih oseb IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodni določbi št. 27 izrecno določa, da se ta uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb, zato se na tem področju še vedno uporabljajo določbe ZVOP-1. Ta v prvem odstavku določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na to določbo pa upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Za posredovanje osebnih podatkov umrlega posameznika morajo biti torej kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

- podatki se lahko posredujejo zakonitemu dediču prvega ali drugega dednega reda;

- ta mora izkazati pravni interes;

- zapustnik ni prepovedal posredovanja podatkov.

Zakon o dedovanju (ZD; Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US, 63/16) v 11. členu opredeljuje prvi dedni red, v katerega spadajo zapustnikovi potomci (v konkretnem primeru torej vi in vaša brata ter sestra) in zakonec. V drugi dedni red pa v skladu s 14. členom spadajo zapustnikovi starši in zakonec. Posredovanje osebnih podatkov umrle osebe navedenim dedičem s strani upravljavca osebnih podatkov (v konkretnem primeru banke) je torej dopustno, v kolikor so izpolnjeni zgoraj navedeni trije pogoji. IP ob tem pojasnjuje, da pravni interes posameznika temelji na varstvu določene pravne koristi, ki predstavlja na zakon ali drug predpis oprto osebno korist. Upravljavec mora pravni interes posameznika za pridobitev podatkov oceniti na podlagi okoliščin konkretnega primera. Pravni interes, ki ga mora izkazati posameznik, se mora nanašati na samega posameznika (ne na morebitne tretje osebe) in mora biti neposreden, konkreten in praven. Pravni interes pomeni neposredno in na zakon oprto osebno premoženjsko ali nepremoženjsko korist (ne zadošča dejanski interes). Sklepati je mogoče, da je pravni interes za pridobivanje osebnih podatkov o umrlem lahko izkazan v primeru, če vlagatelj podatke o umrlem posamezniku potrebuje zaradi varovanja ali uveljavljanja svojih pravic pred tretjimi osebami, kar pomeni, da mora v svoji vlogi za pridobitev osebnih podatkov umrlega jasno navesti, katere svoje pravice bo varoval oziroma uveljavljal ter pred katerimi tretjimi osebami (npr. sodišče, zavarovalnica,…) bo te svoje pravice varoval oziroma uveljavljal.

IP sklepno ponavlja, da v okviru mnenja ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov (v konkretnem primeru posredovanja osebnih podatkov vašemu bratu). IP ponovno poudarja, da je presoja in odgovornost za zakonitost posredovanja osebnih podatkov vedno na upravljavcu (v konkretnem primeru banki). IP v okviru mnenja ne more presojati, ali je bila posamezna zahteva za posredovanje osebnih podatkov utemeljena.

V kolikor menite, da je v konkretnem primeru prišlo do nezakonite obdelave osebnih podatkov, lahko pri IP vložite prijavo kršitve varstva osebnih podatkov. To lahko storite po elektronski pošti na naslov gp.ip@ip-rs.si, oz. po navadni pošti na naslov: Informacijski pooblaščenec, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.

Priporočamo, da prijavo pošljete na ustreznem obrazcu.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka