Pooblastilo za dostop do zdravstvene dokumentacije s strani odvetnika

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 21. 9. 2022 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali mora odvetnik, ki v imenu pacienta - stranke zaproša za kopijo pacientove zdravstvene dokumentacije, predložiti specialno pooblastilo, v katerem pacient odvetnika izrecno pooblašča za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, skupaj z navedbo relevantnega obdobja ali relevantnega dela oziroma zdravstvenega stanja ali oskrbe. Menite, da splošno pooblastilo ne zadošča. Splošno pooblastilo bi pomenilo tudi, da lahko odvetnik pridobi celotno zdravstveno dokumentacijo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP se lahko dokončno in konkretno opredeli do konkretne problematike le v morebitnem inšpekcijskem postopku.

Po mnenju IP je v primeru, ko odvetnik zastopa stranko v postopku seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo po 41. ZPacP (in to podlago tudi navede v zahtevi) lahko dovolj, če odvetnik zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo predloži pacientovo splošno pooblastilo za zastopanje, tj. pooblastilo, v katerem ni izrecno navedeno, da se nanaša na zahtevo za seznanitev z določeno zdravstveno dokumentacijo po 41. členu ZPacP. Pri tem je treba upoštevati, da ni nujno vsako splošno pooblastilo ustrezno, saj ne sme vsebovati relevantnih omejitev in mora zajemati zastopanje pred tistimi subjekti, med katere je možno uvrstiti izvajalce zdravstvene dejavnosti.

O b r a z l o ž i t e v:

Ker v zaprosilu omenjate 10. člen ZOdv, najprej pojasnjujemo, da se dostop do zdravstvene dokumentacije na podlagi pacientovega pooblastila v zvezi z uveljavljanjem pravic po 15. členu Splošne uredbe ali pravic glede pridobitve zdravstvene dokumentacije po 41. ali 42. členu (za svojce umrlega) ZPacP ne izvaja po 10. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv). Ta namreč predstavlja samostojno pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov, ki ne temelji izvorno na pooblastilnem razmerju. Pooblastilo je pri teh zahtevah le običajni dokaz o tem, da odvetnik rešuje konkretno zadevo s področja odvetniškega poklica, ki je eden izmed pogojev za uporabo 10. člena ZOdv. Poleg tega 10. člen ZOdv ne pride v poštev v razmerju do izvajalcev zdravstvene dejavnosti.   

Po mnenju IP splošno pacientovo pooblastilo za odvetniško zastopanje pred npr. »pravnimi osebami oziroma zavodi« ali pred »različnimi organizacijami« lahko zadošča, da odvetnik v imenu in za račun posameznika tega zastopa v postopku po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov ali seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po 41. ali 42. členu ZPacP. Opozarjamo, da je učinkovitost oziroma domet uporabe splošnega pooblastila odvisen od njegove konkretne formulacije; možno je na primer, da se pooblastilo nanaša na zastopanje pred določenimi organizacijami ali pravnimi osebami, kamor ne spadajo izvajalci zdravstvene dejavnosti. Zato mora izvajalec pri odločanju o zahtevi natančno proučiti vsebino pooblastila.   

Razlogi za mnenje IP o možni učinkovitosti splošnega pooblastila so:

-      Splošno pooblastilo v bistvu pomeni polno pooblastilo, ki zaradi širine zajema vsa odvetnikova ravnanja, ki jih izvaja v imenu stranke in za katera odvetnik meni, da so potrebna za reševanje konkretne zadeve, ki je razlog pooblastitve. Pooblastilo za zastopanje je pravno dejanje, s katerim pooblastitelj prenese pravno priznana upravičenja do nastopanja v pravnem prometu na pooblaščenca tako, da lahko ta izvršuje pooblastiteljeva upravičenja v imenu in na račun pooblastitelja;

-      Če se splošno pooblastilo na primer izrecno nanaša tudi na zastopanje pred pravnimi osebami in zavodi, to zajema vse upravljavce, ki spadajo pod pojem pravne osebe in zavoda (torej tudi zdravstveni dom kot javni zdravstveni zavod) ter zajema zastopanje glede vseh pravic, ki se lahko izvršujejo na podlagi zahteve posameznika. Taka tipična pravica je npr. tudi pravica do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo iz 41. člena ZPacP;

-      Drugi odstavek 41. člena ZPacP določa, da se pacientu oziroma njegovemu pooblaščencu in drugim osebam, ki imajo pravico do seznanitve, omogoči seznanitev pod pogojem, da je zagotovljena njihova identifikacija in izkazana pravna podlaga. Določba ne določa drugih pogojev in ne govori o »specialni pooblastitvi«. Le za zastopnike pacientovih pravic je po šestem odstavku 79. člena ZPacP določeno, da je poleg pooblastila za reševanje zadeve potrebna še privolitev pacienta za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo. Kot rečeno, take zahteve zakon ne določa za druge pooblaščence, kot je na primer odvetnik;

-      Iz ZOdv izhaja, da je zakonodajalec odvetnikom priznal precejšnjo mero zaupanja v pošteno izvajanje odvetniškega poklica. Če bi odvetnik vložil v imenu posameznika zahtevo za seznanitev, za katero bi vedel, da je posameznik ni želel ali če bi pridobljeno dokumentacijo zlorabil preko oziroma mimo pooblastila, bi bil sam odgovoren za kršitev varstva osebnih podatkov;

-      ZOdv, ZPacP, ZVOP-1 ali Splošna uredba o varstvu podatkov ne zahtevajo predložitve izrecnega ali omejenega pooblastila pri uveljavljanju pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo ali uveljavljanju pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Tudi prvi odstavek 11. člena ZOdv določa, da ima odvetnik pravico uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katero misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa.

Strinjamo se z vami, da je idealno, če odvetnik pri tovrstnih zahtevah izvajalcu predloži specialno in omejeno pooblastilo. Toda – če predloženo splošno pooblastilo po vsebini zajema kakršnokoli zastopanje pred katerimkoli upravljavcem, in če to pooblastilo nima posebnih eksplicitnih ali implicitnih omejitev – ni nujno, da izvajalec zdravstvene dejavnosti vztraja pri predložitvi specialnega in omejenega pooblastila.

Končna odločitev o primernosti pooblastila je seveda prepuščena upravljavcu.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenk