Neželena elektronska pošta

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vašo poizvedbo glede prejemanja neželene elektronske pošte.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da po njegovem mnenju neposredno trženje ne obsega le promocije plačljivega izdelka ali storitve, ampak obsega vse dejavnosti promocije produktov, storitev, idej, ljudi, političnih programov, ki so usmerjene na določenega posameznika, ki prejme tako promocijsko sporočilo – bodisi po navadni pošti, e-pošti, telefonu ali z drugimi sredstvi.

Uvodoma IP pojasnjuje tudi, da Splošna uredba o varstvu podatkov neposrednega trženja ne ureja posebej, zato se v tem delu še naprej uporabljajo določbe ZVOP-1 (72. in 73. člen), ki pa se uporabljajo zgolj za neposredno trženje po navadni pošti, zato se tudi pristojnost IP nanaša samo na ta del. Področje neposrednega trženja z uporabo elektronskih sredstev urejajo posebni predpisi, in sicer Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1; Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT; Uradni list RS, št. 61/06, 45/08 – ZArbit, 79/09, 19/15). Nadzor nad določbami ZEKom-1 in ZEPT izvajata Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in Tržni inšpektorat RS (TIRS).

IP nadalje pojasnjuje, da ZEkom-1 v prvem odstavku 158. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da lahko, ne glede na določbe prvega odstavka, fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Če torej pošiljatelj elektronskega sporočila nima vašega soglasja oziroma niste kupec oziroma uporabnik njegovih izdelkov ali storitev pošiljatelja, lahko podate prijavo neposredno na AKOS.

IP pojasnjuje tudi, da ima skladno z 21. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov posameznik pravico, da ugovarja obdelavi osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, upravljavec pa dolžnost, da v primeru ugovora posameznika preneha z obdelavo osebnih podatkov posameznika za ta namen. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, mora biti na pravico do ugovora izrecno opozorjen najpozneje ob prvem komuniciranju z njim in se mu mora to pravico predstaviti jasno in ločeno od vseh drugih informacij. Konkretno to pomeni, da imate v primeru neposrednega trženja pravico od upravljavcev, ki vam pošiljajo pošto, kadarkoli zahtevati, da prenehajo obdelovati vaše osebne podatke za namene neposrednega trženja. Upravljavec je v tem primeru dolžan ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja.

Če boste izkoristili opisano pravico in ugovarjali obdelavi vaših osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, vam mora upravljavec informacije o ukrepih, sprejetih na vašo zahtevo, zagotoviti brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve oziroma ugovora. V kolikor bi upravljavec vašo zahtevo zavrnil ali nanjo ne bi odgovoril, lahko vložite pritožbo na IP.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka