Morebitna zloraba podpisa

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede morebitne zlorabe vašega podpisa.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa v okviru mnenja presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka.

IP pojasnjuje, da je skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov tako v odnosu na ZVOP-1 bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka in ključni test še vedno ostaja določljivost posameznika. Na določljivost posameznika pa se gleda široko, torej ne samo skozi lastne zmožnosti, namene in interese ali skozi zmožnosti enega subjekta, podjetja ali organizacije, temveč se upošteva tudi podatke, zmožnosti, sredstva in informacije, s katerimi razpolagajo drugi. Treba je upoštevati vsa sredstva, informacije in znanja, ki jih imajo na voljo tudi drugi subjekti, ki bi lahko določili, za katerega posameznika gre.  Pri definiciji osebnih podatkov je tako treba vedno gledati posamezen primer in kontekst, pri čemer se za presojo upošteva možnost identifikacije širše in ne zgolj na podlagi informacij, s katerimi razpolaga upravljavec. Odgovornost za presojo pa je v končni fazi vedno na strani upravljavca.

Posamezni podatek torej postane osebni podatek takrat, kadar ga je mogoče povezati s posameznikom oziroma je na njegovi podlagi mogoče določiti posameznika – fizično osebo. Bistveni pogoj za to, da nek podatek postane osebni podatek, je torej ta, da je preko njega mogoče natančno identificirati posameznika.

IP splošno meni, da podpis posameznika sam ali skupaj z drugimi podatki (npr. osebno ime, datum podpisa, …) lahko predstavlja osebni podatek podpisnika, glede katerega veljajo vsa pravila varstva osebnih podatkov. Pri obdelavi takih podatkov je tako treba spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov, kar pomeni, da je njihova obdelava v skladu s členom 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)  obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)  obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)  obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)  obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP na podlagi navedenega povzema, da je za vsako obdelavo osebnih podatkov treba torej najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je stvar ocene konkretnih okoliščin, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec (v konkretnem primeru vaš delodajalec). Prav tako mora upravljavec poskrbeti za zavarovanje osebnih podatkov v skladu s členom 32. Splošne uredbe o varstvu podatkov ter 24. in 25. členom ZVOP-1. Tudi vsakdo drug, ki bi želel obdelovati vaše osebne podatke (npr. dijaki) mora za obdelavo vaših osebnih podatkov imeti ustrezno pravno podlago v skladu z zgoraj predstavljenimi določili, sicer takšna obdelava ne bi bila zakonita.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka