dekorativna slika

Množično pošiljanja SMS sporočil

+ -

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Datum: 08.06.2021
Številka: 07121-1/2021/1063
Kategorije: Telekomunikacije in pošta, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje in sicer vas zanima, zakaj ima Ministrstvo za zunanje zadeve dostop do podatka, da se je mobilni telefon povezal v omrežje tujega ponudnik mobilnih storitev? Ob prehodu meje namreč prejmete sms obvestilo z informacijami o pristojnem veleposlaništvu, ki lahko nudi pomoč v težavah v tujini.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da je leta 2016 prejel prošnjo Ministrstva za zunanje zadeve za izdajo mnenja glede SMS obveščanja slovenskih državljanov v tujini. Kot so navedli naj bi uporabniki slovenskih mobilnih omrežij ob vstopu v tujo državo prejeli SMS sporočilo, v katerem bi bili kontaktni podatki slovenskega diplomatsko-konzularnega predstavništva ali predstavništva države EU, na katerega se lahko obrnejo v primeru, da v tujini potrebujejo konzularno pomoč. Takšno sporočilo bi prejeli tudi v primeru izrednega dogodka, kot so naravne nesreče, teroristični napadi ali uvedba izrednih varnostnih ukrepov. Vsebino sporočila bi oblikovala konzularna služba MZZ, pošiljanje bi temeljilo na neodplačnem razmerju med operaterjem in naročnikom, v nobenem primeru pa ne bi prišlo do razkritja osebe, ki je prejemnik sporočila. Prosili so nas za mnenje, ali je opisani način komunikacije skladen z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

IP je v mnenju št. 0712-1/2016/1395 pojasnil, da je obdelava osebnih podatkov, ki je potrebna za to, da se pomaga ali reši posameznike, ki so zaradi nastopa izrednih dogodkov v situaciji, ko je ogroženo njihovo življenje ali telo, seveda legitimna, mora pa biti izvedena z upoštevanjem temeljnih načel varstva osebnih podatkov (zakonitost, sorazmernost, namenskost itd.). Informacijski pooblaščenec je v mnenju navedel stališče, da SMS obveščanje posameznikov na način in v okoliščinah, kot so nam je bilo predstavljeno, ni sporno. Posameznikom, ki se nahajajo v tujini, namreč lahko informacije o diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali predstavništvu države EU, na katerega se lahko obrnejo v primeru, da v tujini potrebujejo konzularno pomoč namreč pomagajo ne le v primeru izrednih razmer v državi, temveč tudi ob številnih drugih zapetih, ki se lahko pripetijo na potovanju (npr. izguba potnega lista). Takšno obveščanje, kot je bilo predvideno in se je nato tudi začelo izvajati, se nam zato ne zdi sporno, saj ne terja nesorazmerne obdelave osebnih podatkov.

Ob tem želimo dodati, da je SMS obveščanje izvedeno avtomatsko in brez sledenja lokacije  in sicer ko operater zazna prečkanje meje v smislu menjave bazne postaje. Sms sporočilo samodejno pošlje operater, Ministrstvo za zunanje zadeve pa nima dostopa do telefonskih številk uporabnikov mobilne telefonije ali njihovih lokacij.

 

S spoštovanjem,

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                                                                  

informacijska pooblaščenka

 

Pripravil:                                                                                                                                 

mag. Andrej Tomšič,

namestnik informacijske pooblaščenke