Lastnik objekta snema vhod v restavracijo od podnajemnika

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste najemniki dela stavbe, kjer se nahaja restavracija. Lastnik stavbe ima nad vašim službenim vhodom, ki se uporablja izključno za restavracijo, nameščeno kamero za videonadzor. Dalje navajate, da je kamera nameščene brez vašega soglasja in snema prostor pred stavbo, ki ga imate v najemu in posesti. S kamero lastnik stavbe snema prihode in odhode vaših zaposlenih na delo, zaposlene med čiščenjem prostora pred vhodom, zaposlene med sprejemanjem blaga od dobaviteljev, zaposlene med krajšimi odmori, itd. Lastnik stavbe tudi ni namestil obvestila o izvajanju videonadzora. Menite, da je videonadzor nezakonit, saj gre za grobo poseganje v vašo zasebnost. Lastnik stavbe pa ne glede vaša opozorila, vztraja pri tem omenjenem videonadzoru.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem. IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more ugotavljati ali potrjevati skladnosti posameznih dokumentov s področja varstva osebnih podatkov ali presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov. Slednje lahko stori le v ustreznem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku.

Glede pravne podlage za uvedbo videonadzora – V skladu s Splošno uredbo je videonadzor v zasebnem sektorju lahko dopusten, ko je podana podlaga iz točke (f) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Upravljavci bi morali pred uporabo zadevne pravne podlage opraviti dokumentirano utemeljitev prevladujočega interesa (test tehtanja, v katerem izkažejo, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov na posnetkih). V primeru uvedbe videonadzorna na podlagi točke (f) člena 6(1) Splošne uredbe, mora biti utemeljitev prevladujočega zakonitega interesa (povzetek testa tehtanja) podana tudi v obvestilu posamezniku po točki (d) prvega odstavka člena 13 Splošne uredbe.

Glede informiranja posameznikov – Pri uvedbi in izvajanju videonadzora mora upravljavec upoštevati tudi zahteve, ki jih določa ZVOP-1 in Splošna uredba v zvezi z informiranjem. Zlasti opozarjamo na določbo 75. člena ZVOP-1, ki zahteva namestitev obvestila o videonadzoru in člen 13 Splošne uredbe, v skladu s katerim morajo biti posameznikom na voljo vse taksativno naštete informacije v zvezi z izvajanjem videonadzora, vključno z nameni in pravno podlago, kot tudi pojasnilom v zvezi z uveljavljanem pravic posameznikov po Splošni uredbi.

Glede pravic posameznikov – pojasnjujemo, da lahko posameznik pri upravljavcu, ki obdeluje njegove osebne podatke, na podlagi točke (f) člena 6(1) Splošne uredbe, uveljavlja tudi pravico do ugovora na podlagi člena 21 Splošne uredbe. Upravljavec, ki prejme ugovor mora prenehati obdelovati osebne podatke, razen če dokaže nujne legitimne razloge za obdelavo, ki prevladajo nad interesi, pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov (člen 21(1) Splošne uredbe). Odločitev mora upravljavec posredovati v roku enega meseca, kot to določba člen 12 Splošne uredbe. Zoper odločitev ima posameznik, ki je uveljavljal pravico možnost vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Posebni obrazci niso predpisani. Dodajamo, da lahko v imenu posameznikov pravice uveljavlja tudi pooblaščenec. Več o pravici do ugovora lahko najdete na: https://tiodlocas.si/zelim-ugovarjati-obdelavi-mojih-podatkov/. 

S spoštovanjem,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Anže Novak

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo