Javna objava podatkov o individualni storilnosti v zdravstvu

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 15. 6. 2022 prejeli vaše vprašanje, ali je dopustno, da sklep vlade oziroma splošni dogovor po novem določa, da bodo morale bolnišnice na spletnih straneh objavljati podatke o spremljani storilnosti po zdravstvenih delavcih. Podatki o storilnosti naj bi bili namreč sestavni del letnih poročil.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Po mnenju IP bi bila javna objava podatkov o storilnosti po posameznih zdravstvenih delavcih lahko nesorazmerna kljub načelni javnosti »podatkov v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca«.

Dokončno presojo tega vprašanja lahko IP izvede le v konkretnem pritožbenem postopku in upoštevajoč vse okoliščine, zlasti konkretno vsebino »podatkov o storilnosti« in namenov javne objave, kar iz posredovanih določb aneksa ni razvidno.  

O b r a z l o ž i t e v:

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na izjemo varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ta določba je sicer lahko podlaga tudi za proaktivno javno razkritje teh osebnih podatkov, toda:

• proaktivno razkritje po ZDIJZ ni obveznost bolnišnic;
• ni nujno, da so vsi podatki o storilnosti v neposredni in jasni zvezi z delovnim razmerjem (to je odvisno od načina merjenja in prikazovanja storilnosti, torej od konkretne vsebine in strukture podatkov, ki bi se objavili);
• taka obdelava osebnih podatkov bi bila zelo verjetno v nasprotju z načelom najmanjšega obsega podatkov in načela omejitve namena iz (b) ter (c) točke 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Šlo bi namreč za masovno objavo, za javnost težko interpretativnih podatkov z vprašljivo informacijsko vrednostjo in to za doseganje (trenutno) neznanega namena, pri čemer bi se javna objava (kot vrsta obdelave osebnih podatkov, ki najbolj poseže v zasebnost posameznika) nanašala na zelo podrobne vidike dela javnih uslužbencev.

Zato priporočamo, da se podatki objavijo v agregirani oziroma v anonimizirani obliki, na individualni ravni pa lahko osebne podatke o storilnosti obdelujejo uporabniki, ki imajo za to ustrezno pravno podlago in legitimen namen.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka