Javen profil na Facebooku

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, ali gre za poseg v zasebnost oziroma zasledovanje, če ima oseba javno odprt profil na Facebooku in lahko vsakdo komentira njene objave.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Facebook je družbeno omrežje, ki svojim članom omogoča različne ravni zasebnosti. Uporabnik se lahko sam in prostovoljno odloči, da je njegov profil »javen« v smislu, da lahko njegove objave (npr. fotografije, komentarje, seznam »prijateljev«) vidi vsakdo, ki je član družbenega omrežja. V takem primeru gre za javno dostopne podatke in v zvezi z njimi ni mogoče utemeljeno pričakovati zasebnosti oziroma se zanašati na to, da podatki ne bodo posredovani naprej ali kako drugače obdelani s strani drugih uporabnikov. Gre torej za to, da se posameznik sam odloči, da bodo njegovi podatki dostopni vsakomur.

IP pa ni pristojen za nadzor nad obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (člen 2(2) Splošne uredbe). Hkrati se IP ne more opredeliti glede vašega vprašanja v zvezi z zasledovanjem oziroma posegom v zasebnost, saj to presega njegovo področje, poleg tega pa iz vašega zaprosila za mnenja niti ne izhaja dovolj informacij. IP ob tem še pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). IP tako ni pristojen za nadzor nad posegi v širšo pravico do zasebnosti v smislu 35. člena Ustave RS, temveč varovanje te sodi v pristojnost civilnih in kazenskih sodišč.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP