Izvajanje videonadzora v stanovanju pri izvajanju storitve pomoči na domu

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje, ali je dopustno izvajati videonadzor zaposlenih oskrbovalcev CDS pri opravljanju dela. V zaprosilu navajate, da zaposleni oskrbovalci CDS kot izvajalci storitve pomoči na domu izvajajo storitev neposredno na domu uporabnikov oziroma oskrbovancev, ki so v konkretnem primeru starostniki. Sorodniki uporabnikov so se odločili, da bodo v stanovanje postavili kamero ter vas o tem kot izvajalcu storitve tudi obvestili. Namen videonadzora je vpogled v dogajanje, kjer uporabniki živijo sami ali pa skupaj z zakoncem. Kamera ob izvajanju videonadzora snema tudi zaposlene oskrbovalce pri opravljanju njihovega dela. Okrbovalci so bili o postavitvi videonadzora obveščeni. Zanima vas, ali je to v skladu z zakonodajo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

V drugem odstavku člena 2 Splošne uredbe o varstvu podatkov je določeno, da se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Glede na opisano situacijo IP ugotavlja, da je izvajanje konkretnega videonadzora izven področja uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj naj bi videonadzor izvajale fizične osebe za popolnoma osebno oziroma domačo dejavnost.

Pravila iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki urejajo zakonitost obdelave osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora, se torej za konkretni primer ne uporabljajo. To pomeni predvsem, da izvajalec videonadzora ne potrebuje osebne privolitve posameznika v smislu Splošne uredbe  in mu ni treba izpolniti obveznosti glede videonadzora iz ZVOP-1 (na primer glede obvestila s predpisano vsebino itd.). Poleg tega je izključena pristojnost Informacijskega pooblaščenca za nadzor nad izvajanjem videonadzora.

Vendar pa poudarjamo, da lahko snemanje brez soglasja in če se s tem občutno poseže v zasebnost posameznika predstavlja kaznivo dejanje. Prvi odstavek 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju KZ-1) namreč določa: »Kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.«

Če se predvideva občutni poseg v zasebnost posameznikov torej glede na določbe KZ-1, izvajalec videonadzora potrebuje soglasje vseh oseb, ki bi jih zajel videonadzorni sistem, v konkretnem primeru uporabnikov storitve pomoči na domu in samih izvajalcev te storitve. Tudi če se ne predvideva občuten poseg v zasebnost posameznikov in se ne zahteva soglasje, morajo biti posamezniki najmanj obveščeni o izvajanju videonadzora. V vašem primeru pa izpostavljamo, da obstaja večja verjetnost za občutni poseg v zasebnost posameznika, saj kot ste tudi že sami navedli, gre pri izvajanju storitve za pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, negi, hranjenju in gospodinjskih opravilih, ki jih uporabnik storitve kot oskrbovanec sam ne zmore. Vsekakor mora izvajalec videonadzora ravnati na način, s katerim mora zavarovati dostojanstvo in zasebnost vseh vpletenih.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                 

Klara Kozina

državna nadzornica

za varstvo osebnih podatkov