Izdaja dovoljenj za tujce

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da imate že več let problem pri sodelovanju z upravnimi enotami v postopkih izdaje dovoljenj za stalno prebivanje tujcev. Upravna enota od tujcev zahteva veliko osebnih podatkov, s katerimi naj bi izkazal pravico do izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, vendar sami dvomite, da ima upravna enota za obdelavo takšnih osebnih podatkov ustrezno pravno podlago, saj zakon ne določa vseh potrdil, ki jih v konkretnih primerih zahtevajo referenti določene upravne enote. Prosite za naše mnenje glede pravnih podlag.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov, predvsem z vidika zakonitosti, ne more presojati. Poleg tega IP nima pristojnosti ugotavljati, ali se v konkretnih upravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 IP namreč ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi in državne institucije (osebe javnopravnega sektorja) ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (drugi odstavek 120. člena Ustave Republike Slovenije za upravne organe, 125. člen Ustave Republike Slovenije za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi

Tako IP ne more ne poseči v tekoče postopke na upravni enoti niti ne more komentirati ustreznosti zahtev referentov upravne enote po zbiranju dokazil (oz. obdelavi osebnih podatkov) v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.

Glede na to, da Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZTuj-2) ne našteva taksativno, katere dokaze mora tujec predložiti v postopku za izdajo dovoljenja za prebivanje (z nekaterimi izjemami, na primer glede izkazovanja pogoja znanja iz slovenskega jezika), se uporabljajo splošne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP) glede dokazovanja. Drugi odstavek 164. člena določa, da se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja zadeve in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Primernost dokaza in ustreznost za posamezni primer se med drugim veže na izpolnjevanje materialnih pogojev za priznavanje določene pravice, v vašem primeru pravice do izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Ministrstvo za notranje zadeve v svojem dopisu št. 214-1048/2021/5 z dne 3. 12. 2021, ki smo ga prejeli v vednost, pa opozarja na določbe Pravilnika o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca, načinu zajemanja prstnih odtisov, načinu označitve prenehanja ter ceni izkaznice dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca (Uradni list RS, št. 83/21, v nadaljevanju: Pravilnik) ter obrazce prošenj, ki so Pravilniku priloženi kot Priloga 1. Ministrstvo je torej v pravilniku opredelilo, kateri dokazi naj bi bili »primerni« in ustrezni« za ugotavljanje dejanskega stanja, IP pa pri tem ni v položaju, da bi omenjeni Pravilnik ter izvajanje določb ZUP ter ZTuj-2 presojal. Presoja, kar se tiče konkretnih zadev, je na organu, ki odloča o vlogi (ki je vezan tudi na določbe Pravilnika, dokler ga v morebitnem postopku ustavnosodne presoje ne razveljavi Ustavno sodišče ali spremeni samo ministrstvo), v pritožbenem postopku pa na organu druge stopnje, ki preveri pravilnost izdane odločbe.

Vsekakor pa ima posameznik po določbi 15. člena Splošne uredbe pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in pravico do informacij o obdelavi njegovih osebnih podatkov, s pomočjo katere lahko preveri zakonitost takšne obdelave. Omenjena pravica sicer ne določa pravice do informacije o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov, a menimo, da je bilo v vašem primeru ustrezno, da ste določena vprašanja v zvezi z obstojem ustrezne pravne podlage že naslovili na samega upravljavca osebnih podatkov (upravno enoto) ter pristojno ministrstvo. V kolikor želite vložiti zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, si lahko več o tem preberete na spletni strani https://tiodlocas.si/kako-uveljavim-svoje-pravice/.

Lepo vas pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov