Izbris zapisa na družbenem omrežju in v časopisu

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste na Facebooku v zaprti skupini med prijatelji objavili določen zapis. Ta zapis je nekdo fotografiral in ga brez vaše privolitve objavil na drugem družbenem omrežju. Naknadno ste opazili, da je določen časopis objavil vašo objavo. Svoj zapis ste izbrisali, zanima vas, ali lahko zahtevate izbris objavljene fotografije vašega zapisa.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Objava podatkov na družbenem omrežju pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru objave podatkov posameznika gre lahko za poseg v zasebnost in osebnostne pravice iz 35. člena Ustave RS, kar sodi v pristojnost sodišč. V opisanem primeru bi lahko, če so izpolnjeni določeni pogoji, prišlo tudi do storitve katerega od kaznivih dejanj, ki jih določa Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 in naslednji; v nadaljevanju KZ-1) – npr. kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1) ali katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro iz 18. poglavja KZ-1. V takem primeru vam svetujemo, da se obrnete na policijo ali državnega tožilca. Nadalje lahko posameznik v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. V kolikor so podane predpostavke odškodninske odgovornosti, lahko posameznik zahteva tudi povrnitev škode.

Glede medijskih objav IP na splošno pojasnjuje, da mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih zato tehtati zlasti med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani. Nobena od teh ustavnih pravic namreč ni absolutna. Pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov je treba razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja in torej v vsakem konkretnem presojati, ali je prišlo do neupravičenega posega v zasebnost.

Ena od pravic, ki jih ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, je v členu 17 urejena pravica do izbrisa. Na tej podlagi ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec (npr. Facebook ali drugo družbeno omrežje) brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja (oz. v roku enega meseca) izbrisati. Ta pravica je omejena na taksativno naštete primere, ki so določeni v členu 17(3). Pri presoji utemeljenosti posameznikove zahteve za izbris objave s strani medijev je treba upoštevati predvsem točko (a) navedenega člena, ki izključuje pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Več o pravicah posameznika, o načinu uveljavljanja le-teh in o vložitvi morebitne pritožbe si lahko preberete na spletni strani https://tiodlocas.si/.

V zvezi s pravicami, ki jih ima posameznik na podlagi Splošne uredbe IP pojasnjuje, da pomeni »osebni podatek« pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogočene posredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Osebni podatek je lahko na primer vaše ime in priimek, lahko pa tudi vzdevek na družbenem omrežju, če ste na podlagi njega določljivi. Treba je upoštevati, da Splošna uredba varuje le osebne podatke in ne katerekoli podatke, torej če v danem primeru ne gre za obdelavo osebnih podatkov, določbe Splošne uredbe ne pridejo v poštev.

V danem primeru vam svetujemo, da se poskusite obrniti na družbeno omrežje, kjer je fotografija objavljena. Družbena omrežja imajo pogosto predpripravljene mehanizme, s pomočjo katerih je mogoče določene vsebine označiti kot neprimerne ali celo nezakonite. Lahko poskusite tudi s svojim zahtevkom za izbris naslovljenim na medij.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP