Hramba podatkov o dohodnih klicih

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše vprašanje in sicer nas prosite  za mnenje. Kot ste pojasnili sta za enega od mobilnih telefonov zahtevali izpisek dohodnih klicev za zadnji dve leti (na spletni strani operaterja kot naročnik lahko sami snamete podatke samo o zadnjih treh mesecih), operater pa vam je odgovoril, da izpise dohodnih klicev za nazaj posredujejo samo policiji. Zanima, vas, ali torej ne morete zahtevati izpisov, ali je to res zaupna informacija.

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Glede na določbe 151. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) se po našem vedenju podatki o opravljenih klicih v praksi hranijo tekoči mesec in tri pretekle mesece, pri čemer pa je nadzorni organ za določbe omenjenega člena, skladno z določbo 161. člena ZEKom-1,  Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS; https://www.akos-rs.si/).

O b r a z l o ž i t e v:

Področje obdelave osebnih podatkov o telefonskih številkah primarno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17 in 189/21 – ZDU-1M; ZEKom-1). Pri tem dodajamo, da je ZEKom-2 sicer bil že sprejet, vendar  pa na dan izdaje tega mnenja še ni veljavi (v Uradnem listu RS je bil objavljen dne 11. 10. 2022, veljati pa začne trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS); vsebinsko se sicer členi niso spremenili.  

Podatke o prometu ureja 151. člena ZEKom-1 in sicer omenjeni člen določa naslednje:

(1) Podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, morajo biti izbrisani ali spremenjeni tako, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo takoj, ko niso več potrebni za prenos sporočil, razen v primerih podatkov, pri katerih je po tem zakonu določen daljši rok hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (132.a člen), glede klica v sili (šesti odstavek 134. člena), glede notranjih postopkov (149. člen), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa (153.a člen), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (155. člen), ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 160. člena).

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko operater do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka, hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem.

(3) Izvajalec javne komunikacijske storitve lahko zaradi trženja elektronskih komunikacijskih storitev ali izvajanja storitev z dodano vrednostjo obdeluje podatke iz prvega odstavka tega člena v obsegu in trajanju, potrebnem za takšno trženje ali storitve, samo na podlagi predhodnega soglasja naročnika ali uporabnika, na katerega se ti podatki nanašajo. Naročniki oziroma uporabniki morajo biti pred danim soglasjem obveščeni o vrstah podatkov o prometu, ki se obdelujejo, ter namenu in trajanju takšne obdelave. Uporabnik ali naročnik ima pravico, da kadar koli prekliče to soglasje.

(4) Izvajalec storitve mora za namene iz drugega odstavka tega člena zaradi seznanitve naročnikov in uporabnikov v splošnih pogojih navesti, kateri prometni podatki se bodo obdelovali in koliko časa.

(5) Podatke o prometu smejo v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena obdelovati le pooblaščene osebe, ki pod nadzorstvom operaterja skrbijo za zaračunavanje ali upravljanje prometa, odgovarjajo na vprašanja porabnikov, odkrivajo prevare, tržijo elektronske komunikacijske storitve ali zagotavljajo storitve z dodano vrednostjo, pri čemer mora biti ta obdelava omejena na obseg, ki je potreben za namene takih dejavnosti.

(6) Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena operater na pisno zahtevo, ki je vložena zaradi reševanja sporov, zlasti sporov v zvezi z medsebojnim povezovanjem ali zaračunavanjem, in v skladu z veljavno zakonodajo, agenciji, izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, ali pristojnemu sodišču posreduje podatke o prometu.

(7) Agencija nadzira izvajanje določb tega člena najmanj enkrat na dve leti.

Pojasnjujemo, da so bile določbe ZEKom1-1, ki so urejale obvezno hrambo podatkov o prometu (t.i. data retention), razveljavljene z odločbo Ustavnega sodišča RS in da se posledično po našem vedenju v praksi podatki o opravljenih klicih hranijo tekoči mesec in tri pretekle mesece, pri čemer pa je nadzorni organ za določbe omenjenega člena, skladno z določbo 161. člena ZEKom-1,  Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS; https://www.akos-rs.si/).

S spoštovanjem,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

Pripravil:                                                                                                                                                         

mag. Andrej Tomšič,

namestnik informacijske pooblaščenke