Fotografiranje hiše, inšpekcijski postopki

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: IP) ste naslovili zahtevo za mnenje, v kateri sprašujete, kakšne so vaše pravice v zvezi s fotografijami – nekdo slika vašo hišo in delavce, ki delajo na njej, za kar menite, da gre za vdor v vašo zasebnost, vašo lastnino. Zanima vas tudi, kaj je v primeru, da se te slike posredujejo inšpektoratu, ali so vam dolžni povedati, kdo je slikal vašo hišo, če to od njih zahtevate. Namreč gradite hišo, ki so jo večkrat slikali (enkrat moški, drugič ženska), na vaše vprašanje, kdo so in kaj si dovolijo, pa so brez besed odšli. Pri gradnji hiše ste že dvakrat imeli inšpekcijo, zato imate počasi dovolj tega, da morate na inšpektorat pošiljati gore dokumentacije. Zanima vas, kakšne so vaše pravice pri tem in kakšne v zvezi s posredovanjem teh fotografij naprej, saj gre navsezadnje za vašo lastnino.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov oziroma ustreznosti konkretnega ravnanja upravljavca ne more presojati. Zato vam v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov.

IP tudi pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Objava fotografije posameznika pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč.

Osebni podatki predstavljajo skladno s členom 4(1) Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost fotografij dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno fotografiranje dogodkov lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov itd.).

Če pa na fotografijah ni določljivih posameznikov oziroma gre zgolj za fotografije objekta, ne gre za vprašanje oziroma kršitev varstva osebnih podatkov v smislu določb Splošne uredbe oziroma ZVOP-1, saj v takem primeru sploh ne gre za osebni podatek v smislu zgoraj navedene opredelitve. To pomeni, da Splošna uredba v takšnem primeru ne velja in da takšno fotografiranje z vidika zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ni prepovedano. To pa še ne pomeni, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Vendar pa IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na že omenjenem 35. členu Ustave RS, nima pristojnosti, saj so v teh primerih pristojna sodišča. Posameznik lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, 40/07, 97/07-UPB-1; OZ) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica ter da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

V primeru neupravičenega slikovnega snemanja, ki predstavlja občuten poseg v zasebnost posameznika, pride v poštev tudi določba 1. odstavka 138. člena Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/08, s spr. in dop.; KZ-1), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za navedeno kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog oškodovanca.

Kar se tiče posredovanja fotografij pristojnim inšpekcijskim službam, pa IP pojasnjuje, da je inšpekcijski nadzor skladno s prvim odstavkom 2. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju: ZIN) nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. V drugem odstavku 16. člena ZIN pa je določeno, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

IP poudarja, da je postopek inšpekcijskega nadzora postopek, ki ga inšpektor začne po uradni dolžnosti, ko pridobi informacijo, iz katere izhaja sum nepravilnosti oziroma ravnanja zavezanca v nasprotju z zakonom. Eden od možnih virov informacij je lahko tudi prijavitelj, ki pa v postopku nima položaja stranke (edina stranka inšpekcijskega postopka je inšpekcijski zavezanec). Po mnenju IP je določbo ZIN o varovanju tajnosti vira prijave, potrebno razumeti tako, da inšpekcijski organ ne sme razkrivati podatka o identiteti prijavitelja tj. podatka o tem, kdo je podal prijavo.

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodločaš.si.

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/.

Lep pozdrav,

                                                                                    Mojca Prelesnik,

                                                                                    informacijska pooblaščenka

Mateja Telič,

državna nadzornica

za varstvo osebnih podatkov