Dostop do podatkov po ZVOPOKD in po ZKP

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 27. 5. 2022 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pridobitve podatkov v zvezi z obtožnico. Zanima vas, ali lahko pridobite tudi podatke o osebah, ki so z vami v postopku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi 24. člena ZVOPOKD lahko posameznik od pristojnega organa zahteva dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Na podlagi 128. člena ZKP se sme vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov, obdolženec pa ima pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. Katero pravico je najbolje uveljavljati v določeni situaciji, je odvisno od okoliščin konkretnega primera in posameznikovega namena za dostop do podatkov.

O b r a z l o ž i t e v:

Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku 38. člena Ustave Republike Slovenije, ki predpisuje, da se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Ta pravica posamezniku omogoča, da ve, kaj se z njegovimi osebnimi podatki počne.

Po 24. členu ZVOPOKD ima posameznik pravico seznaniti se s svojimi osebnimi podatki, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko od pristojnega organa (to so lahko policija, državna tožilstva, Uprava Republike Slovenije za probacijo, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in drugi pristojni državni organi) zahteva:

• podatek o tem, ali se obdelujejo njegovi osebni podatki,
• kopijo ali izpis teh podatkov ter
• če se osebni podatki res obdelujejo, ima posameznik pravico pridobiti konkretne informacije o:

1. namenih obdelave in njihovi pravni podlagi;
2. vrstah osebnih podatkov, ki se obdelujejo;
3. uporabnikih ali kategorijah uporabnikov, ki so jim bili podatki razkriti, zlasti če gre za uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah, v primerih omejitev iz prvega odstavka 25. člena tega zakona pa se lahko navede le okvirni opis uporabnikov;
4. roku hrambe ali roku za redni pregled potrebe po hrambi;
5. obstoju pravice zahtevati popravek ali izbris podatkov ali omejitev obdelave in pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;
6. obstoju pravice do vložitve prijave pri nadzornem organu in njegovih kontaktnih podatkih;
7. vseh razpoložljivih informacijah o viru osebnih podatkov, razen če je identiteta vira varovana kot tajna ali zaupna po določbah zakona.

Zahtevo po ZVOPOKD lahko pristojni organ zavrne, če niso izpolnjeni osnovni pogoji za seznanitev (npr. ker ne gre za osebne podatke), če je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana ali če so v ustavi, mednarodnih aktih ali področnih zakonih določene posebne izjeme. Poleg tega pa pristojni organ ne zagotovi konkretnih informacij, kadar bi se s tem razkrila identiteta oseb, zoper katere se izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali zoper katere so razpisani ukrepi prikritega evidentiranja in namenske kontrole po zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije.

Pristojni organ o zahtevi odloči brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve. V primeru zavrnitve ali omejitve dostopa in razlogih za to (v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZVOPOKD) mora prisojni organ odločiti brez nepotrebnega odlašanja oz. najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Ta rok lahko organ po potrebi s sklepom podaljša za največ 15 dni ob upoštevanju zapletenosti zahteve oz. števila zahtev. Odločba organa mora vsebovati tudi pouk o pravici do pritožbe pri nadzornem organu (IP).

IP izpostavlja, da pravica do dostopa do osebnih podatkov posamezniku omogoča le pridobitev tistih osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Vendar pa dodaja, da se sme skladno s prvim odstavkom 128. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZKP) vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov, skladno s šestim odstavkom istega člena pa ima obdolženec pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. Drugi odstavek 128. člena ZKP določa, da dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec. IP ob tem pojasnjuje, da za interpretacijo določb ZKP ni pristojen.

Katero pravico je najbolje uveljavljati v določeni situaciji, je odvisno od okoliščin konkretnega primera in posameznikovega namena za dostop do podatkov. Če nastopate kot obdolženec, bo verjetno bolj smiselno podati zahtevo na podlagi 128. člena ZKP, saj bodo morali biti v primeru zahteve za dostop do lastnih osebnih podatkov po ZVOPOKD osebni podatki drugih oseb praviloma prekriti. IP pa vam svetuje, da v zahtevi jasno navedete, na kateri podlagi zahtevate dostop do podatkov.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka