Dostop do osebnih podatkov umrlega posameznika

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 30. 5. 2022 prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali vam je dom starejših občanov po 23. členu ZVOP-1 dolžan sporočiti, kdo je plačeval račun za nego in oskrbo njihovega umrlega varovanca, v tem primeru vašega pokojnega očeta, ter na koga je bil ta račun naslovljen oziroma komu so ga pošiljali. Pojasnjujete, da informacijo potrebujete za potrebe civilne tožbe na sodišču.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi 23. člena ZVOP-1 se upravičencem lahko posreduje le osebne podatke, ki se nanašajo na umrlega posameznika.

O b r a z l o ž i t e v:

V 23. členu ZVOP-1 je določeno, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da se na podlagi te določbe lahko upravičencem posredujejo le osebni podatki, ki se nanašajo na umrlega. Podatki o plačniku oziroma naslovniku računa pa po mnenju IP niso osebni podatki tiste osebe, v zvezi s katero so obračunani stroški oskrbe in nege. Z drugimi besedami, osebni podatki umrlega varovanca niso obenem tudi osebni podatki plačnika oziroma naslovnika računa, četudi se morebiti osebni podatki obeh posameznikov nahajajo na istem računu.

Pojasnjeno pa ne pomeni, da do zahtevanih podatkov morda niste upravičeni na drugi pravni podlagi. IP dodaja, da so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil (kamor sodi dom starejših občanov) dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika (10. člen Zakona o odvetništvu; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16 in 36/19). V vsakem primeru pa je upravljavec osebnih podatkov tisti, ki mora odločiti o zahtevi za dostop do podatkov, ter za svojo odločitev nosi tudi odgovornost in morebitne posledice.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka