Dopustnost posredovanja osebnih podatkov zaposlenega stranki
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 04.10.2021Številka: 07121-1/2021/1961
Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage, Trgovinska dejavnost
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste prejeli zahtevo stranke po osebnih podatkih zaposlenega, ki ga je pred trgovino prosil za dokazilo o izpolnjevanju PCT. Pojasnjujete, da je kupec želel vstopiti v trgovino oziroma prevzemno točko z namenom prevzema naročenega paketa; sedaj napoveduje civilno tožbo napram zaposlenemu, v kolikor pa podatkov ne posredujete, pa še tožbo podjetja za diskriminacijo in goljufijo. Zanima vas, ali morate stranki dati osebne podatke zaposlenega.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov. Zato IP v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila z vidika varstva osebnih podatkov.
Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo razkritje s posredovanjem, mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe (privolitev, pogodba, zakon, izvajanje javne naloge itn.). Več o pravnih podlagah si lahko preberete na: https://upravljavec.si/kako-uporabljate-te-podatke/kratko-o-pravnih-podlagah/.
Za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih je relevanten predvsem 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljevanju ZDR-1), ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Nadalje drugi odstavek 106. člena ZVOP-1 določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev. Poleg samega obstoja pravne podlage pa mora delodajalec upoštevati tudi t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) Splošne uredbe, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.
Iz navedenega izhaja, da mora delodajalec v konkretni situaciji ugotoviti, ali je določena obdelava podatkov potrebna za določene namene, npr. za namen komunikacije s strankami, zagotavljanja transparentnosti poslovanja s strankami ipd., zaradi česar bi bilo razkritje delavčevega imena stranki dopustno. Morebitna vložitev tožbe zoper delavca ni povezana s samim poslovanjem s stranko. Prav tako poseben zakon, na podlagi katerega bi bil delodajalec dolžan posredovati ime in priimek delavca stranki, ki ta podatek potrebuje za vložitev tožbe, ne obstaja. Zato bi ji osebne podatke delavca načeloma lahko posredovali le na podlagi njegove privolitve.
Lep pozdrav,
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
Pripravila:
Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov