Zahteva delodajalca, da ima zaposleni svoj računalnik povezan z zunanjim ekranom na steni v konferenčni sobi
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 03.02.2021Številka: 07121-1/2021/240
Kategorije: Delovna razmerja, Moderne tehnologije
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas sprašujete, ali sme delodajalec zahtevati, da ima zaposleni svoj računalnik povezan z zunanjim ekranom (LCD TV na steni v konferenčni sobi), preko katere se zrcali slika na njo iz delavčevega računalnika. Delodajalec ima tako v bistvu z pogledom na TV ves čas nadzora kaj zaposleni tipka, katero aplikacijo ima odprto, itd. Zadeva se vam zdi podobna, kot da bi nad zaposlenim visela kamera, preko katere te spremlja delodajalec.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da je o temi nadzora delodajalca nad zaposlenimi obširno pisal v Smernicah o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki so na voljo na:
Konkretno se s takšnimi primerom še nismo srečali, vsekakor pa menimo, da bo takšna zahteva oziroma odločitev delodajalca le redko upravičena in zakonita. Izjemoma bi to bilo dopustno v specifičnih delovnih okoljih in ob specifičnih delovnih nalogah in obveznostih, kot npr. v okviru varovanja kritične infrastrukture in podobno, če bi bilo utemeljeno oziroma nujno, da imajo tudi druge osebe npr. zaradi zagotavljanja varnosti in hitrega reagiranja takojšen dostop do zaslona delovne postaje določenega zaposlenega.
Menimo pa, da v »običajnih« delovnih okoljih, kjer ne gre za specifične izjemne okoliščine, za to ni potrebe, obenem pa gre za ukrep, s katerim se nesorazmerno posega v pravice posameznika, ki uživa (sicer omejeno) pravico tudi do razumnega pričakovanja zasebnosti na delovnem mestu - sama izvedba je namreč, kot tudi sami navajate, podobna s situacijo, kjer bi delodajalec namestil kamere nad delovne postaje zaposlenih. Kot primer lahko navedemo primerljivo ureditev izvajanja videonadzora na delovnem mestu, ki se glede na določbe ZVOP-1 (77. člen ZVOP-1) lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Kolikor torej ne obstajajo utemeljeni razlogi iz naslova nujnosti in ni milejših ukrepov za doseganje zakonitih ciljev, je taka zahteva delodajalca nesorazmerna in najverjetneje nezakonita, pri čemer moramo poudariti, da IP zakonitosti ne more presojati v okviru nezavezujočih mnenje, temveč se to lahko presoja le v okviru inšpekcijskega postopka.
Smiselno podobno stališče glede dopustnosti primerljivega nadzora izhaja tudi iz že objavljenih mnenje IP glede videonadzora na delovnem mestu, ki so dostopna na:
S spoštovanjem,
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
Pripravil:
mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke