Mnenje glede zvočnega snemanja sestanka v dijaškem domu

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da bo v dijaškem domu potekal sestanek, na katerem se bo stanovalec zagovarjal za prekršek, ki ga je naredil. Ker je mladoleten, boste prisotni kot njegov zagovornik. Zanima vas, ali lahko zvočno posnamete sestanek v želji po čim bolj verodostojnem ohranjanju vsega izrečenega. Sprašujete še, ali ima vodstvo dijaškega doma pravico takšno snemanje prepovedati.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Ker posameznikov glas pove več kot le zapis njegovih besed, ni dvoma, da zvočno snemanje pomeni poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter da je takšen poseg dopusten le na ustrezni pravni podlagi. IP v okviru mnenja in izven inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka ne more presojati zakonitosti oziroma dopustnosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Zato v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila z vidika varstva osebnih podatkov, ki so pomembna za primer, ki ga opisujete. IP pa ni pristojen presojati dopustnosti siceršnjega delovanja zavoda, torej ali ima vodstvo zavoda pravico snemanje prepovedati.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe. V primeru snemanja sestanka zavoda s strani konkretnega udeleženca pride v poštev predvsem privolitev po členu 6(1)(a) Splošne uredbe vseh prisotnih na sestanku. Več o pogojih za veljavno privolitev si lahko preberete na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/ ter v smernicah Evropskega odbora o varstvu podatkov o privolitvi, ki so dostopne na https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/guidelines/guidelines-052020-consent-under-regulation-2016679_en. IP je v preteklosti tudi izdal že več neobveznih mnenj na temo snemanja sej oziroma sestankov. Ta mnenja so objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/ pod kategorijo »Snemanje sej in javnih dogodkov«.

IP poudarja, da je izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, obveznost upravljavca. Upravljavec pa je dolžan ne glede na pravno podlago, na temelju katere obdeluje osebne podatke, v skladu s členom 13 Splošne uredbe posameznikom na jasen in pregleden način zagotoviti osnovne informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, na primer informacije o tem, kdo obdeluje osebne podatke, kontaktne podatke upravljavca, v kakšne namene obdeluje podatke, koliko časa jih hrani in druge informacije, ki jih navedena določba predpisuje. Prav tako je treba vedno upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov (člen 5(1)(c) Splošne uredbe), ki predpisuje, da so osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in po obsegu omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Na koncu IP še dodaja, da lahko posameznik, ki meni, da se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice (npr. v pravico do lastnega glasu), uporabi tudi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč. Tako je posameznik, ki neupravičeno zvočno snema druge, lahko podvržen odškodninski tožbi (134. člen Obligacijskega zakonika) ali uvedbi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja (137. člen Kazenskega zakonika).

Lep pozdrav,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                     

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov