Razkritje osebnih imen prejemnikov izplačil ter višine izplačil

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 11. 11. 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, kako (zlasti ali je dopustno podatke posredovati po e-pošti) je treba javnosti (npr. nekemu prosilcu) posredovati podatke o izplačilih oziroma honorarjih fizičnim osebam, ki so izvajale izobraževanja pri gasilski zvezi. Ta je financirana s strani več občin. Poleg tega vas zanima, ali je za razkritje potrebna privolitev prejemnikov izplačil. Predmetni osebni podatki so osebno ime prejemnika in znesek prejemka.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

(1) Če je razkritje osebnih imen in zneskov izplačil dopustno, ker gre za nevarovane osebne podatke, torej za javne osebne podatke po tretjem odstavku 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je te dopustno razkriti po kakršnikoli standardni poti, tudi po e-pošti, za njihovo razkritje pa ni potrebna privolitev oseb, na katere se nanašajo.

(2) IP kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja ne more vnaprej presojati, ali gre v konkretnem primeru res za nevarovane osebne podatke v skladu z ZDIJZ.

O b r a z l o ž i t e v:

Osebni podatki posameznika (npr. osebno ime skupaj s podatkom o višini, datumu in podlagi prejemka) se lahko s strani gasilske zveze kot društva obdelujejo (npr. razkrijejo določeni osebi ali javnosti), če je za to na voljo zakonska podlaga oziroma podlaga v Splošni uredbi o varstvu podatkov ali če je posameznik podal veljavno privolitev.

V določenih primerih je možno, da ima nek podatek sicer naravo osebnega podatka, vendar je po specialnem zakonu (npr. ZDIJZ) določen kot javni podatek, torej kot podatek, ki ga je dopustno razkriti širši javnosti. Po ZDIJZ ima lahko nek osebni podatek naravo javnega podatka zato, ker ZDIJZ določa, da lahko tak osebni podatek organ razkrije komurkoli na njegovo zahtevo. V takem primeru za obdelavo takega osebnega podatka (torej tudi za razkritje na zahtevo nekega posameznika, ki je del javnosti) ni potrebna niti posebna zakonska podlaga niti privolitev posameznika, na katerega se osebni podatek nanaša.

Primeri takih osebnih podatkov so pogosto tisti, ki se nanašajo na »porabo javnih sredstev« v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ker je na tej podlagi tak osebni podatek dopustno razkriti javnosti (torej komurkoli, ki to zahteva), ki je najširša ali najbolj intenzivna oblika obdelave osebnih podatkov, je tak osebni podatek dopustno obdelovati tudi kako drugače (npr. ga ponovno razkriti javnosti, ga posredovati tretjim zainteresiranim osebam, ga javno objaviti), ne da bi za to potrebovali dodatno pravno podlago.  

Ker sklepamo, da je v vašem primeru nekdo pri vas vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po določbah ZDIJZ, se kot pritožbeni organ na tem področju, ne moremo oziroma ne smemo vnaprej dokončno opredeljevati do konkretnih primerov razkritja informacij. Zato lahko na podlagi dosedanje pritožbene prakse le na splošno pojasnimo, da je po že omenjeni določbi 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru možno, da gre za javne podatke:

• če izvajanje izobraževanj spada v javno službo in
• če gre pri izplačilih za porabo javnih sredstev.

Odgovor na prvo vprašanje je lahko odvisen od določb matičnega zakona ter podzakonskih predpisov, obveznosti in narave izobraževanj, pravil in dogovorov z matičnimi občinami, pravil in dogovorov s krovnimi organizacijami in organi in podobno.

Odgovor na drugo vprašanje je lahko odvisen od načina in vira financiranja izobraževanj, vseh virov financiranja delovanja zveze, namenskosti sredstev, načina vodenja računovodstva, vrste pogodb z izvajalci, morebitnega sofinanciranja in podobno.

Ker bi šlo v primeru razkritja zahtevanih podatkov za običajne osebne podatke (torej ne za posebne kategorije osebnih podatkov) in ker tudi ZDIJZ izrecno dopušča komunikacijo po e-pošti (14. in 16. člen), je te podatke dopustno posredovati prosilcu po e-pošti, seveda če gre za javne osebne podatke.  

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka