Informacije glede pošiljanja podatkov ene ustanove za tkiva in celice drugi ustanovi za tkiva in celice

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 19. 11. 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, ali je dopustno, da Slovenija transplant posreduje ustanovi za tkiva in celice podatke o številu odvzemov tkiv in celic za avtologni namen, ki so jih izvedle druge ustanove za tkiva in celice v istih donorskih centrih, kot jih pridobiva tudi sama. Slovenija transplant te podatke ima.

Zanima vas tudi, kako ravnati z zaprosilom ustanove, ki ste ga prejeli.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Če se zaprosilo ustanove za tkiva in celice nanaša na osebne podatke, ker je na podlagi števila odvzemov in spremljajočih informacij možno neposredno ali posredno določiti identiteto posameznikov, IP-ju ni znana zakonska podlaga za razkritje teh podatkov ustanovi, ki je zaprosila za podatke, zaradi česar bi bilo tako posredovanje nedopustno.

2. Če iz narave zaprosila ustanove izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, je treba tako zaprosilo obravnavati v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Tudi v tem primeru velja pravilo iz 1. točke.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Na podlagi pregleda Zakona o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje (ZKVČTC) ugotavljamo, da ta ne vsebuje izrecne pravne podlage za razkritje osebnih podatkov, vezanih na število odvzemov tkiv in celic za avtologni namen, ki so jih izvedle druge ustanove. Očitne podlage prav tako ni v Splošni uredbi o varstvu podatkov ter v ZVOP-1. IP-ju v tem trenutku tudi ni znana kakšna druga zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov v konkretnem primeru.

Posredovanje osebnih podatkov bi bilo sicer dopustno na podlagi privolitve posameznikov, na katere se podatki nanašajo (četrti odstavek 44. člena ZPacP), vendar pridobivanje privolitev v konkretnem primeru ni smiselno.

IP se lahko do vprašanja dopustnosti razkritja osebnih podatkov lahko dokončno opredeli le v morebitnem inšpekcijskem postopku.

1. Ker sklepamo, da se vaše vprašanje navezuje na podatke, ki niso osebni podatki (zbirni statistični podatki), in ker je vaš zavod zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, podatke pa zbirate v okviru dejavnosti po ZKVČTC, vam predlagamo, da zaprosilo ustanove obravnavate po ZDIJZ. Prosilec po tem zakonu je lahko kdorkoli, tudi ustanova za tkiva in celice.

Če ugotovite, da so izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo zahteve (prvi korak), je treba v drugem koraku presoditi, ali so skupaj izpolnjeni trije osnovni pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

• informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
• organ mora z njo razpolagati;
• nahajati se mora v materializirani obliki.

V tretjem koraku pa je treba presoditi, ali ti podatki predstavljajo katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, zlasti tistih iz 6. člena ZDIJZ. Predvsem je pomembno vprašanje, ali gre za podatke, ki so opredeljeni kot varovani (nejavni) osebni podatki (3. točka prvega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ) in ali gre za podatke, ki so poslovna skrivnost po Zakonu o poslovni skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

O procesnih in vsebinskih vidikih odločanja po ZDIJZ so na spletni strani IP dostopna dodatna pojasnila in tudi vse drugostopenjske odločbe iz pritožbenega odločanja IP.

Na področju ZDIJZ IP nastopa kot pritožbeni organ, zaradi česar se do konkretnih primerov ne moremo vnaprej opredeljevati.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka