Menjava video domofona

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede menjave video domofona v večstanovanjski stavbi.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da ni pristojen za tolmačenje določb predpisa, ki ga navajate v vašem zaprosilu. Nadzor nad določbami Stanovanjskega zakona (SZ-1; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08- ZVetL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19) namreč v skladu z določbo 124. člena SZ-1 opravljajo inšpektorji stanovanjske inšpekcije. IP tako ni pristojen za presojo, ali opisana dejanja v vašem zaprosilu sodijo v okvir poslov, ki presegajo okvir rednega upravljanja, ali v okvir rednih popravil in vzdrževalnih del ali v kak drug okvir.

Glede izvajanja videonadzora IP splošno pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. Videonadzor v večstanovanjskih stavbah ZVOP-1 ureja v 76. členu, kjer določa stroga pravila glede njegove vzpostavitve in izvajanja. V skladu z določbo prvega odstavka 76. člena je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov lastniških deležev. Videonadzor se tako v večstanovanjski stavbi lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Namen vzpostavitve videonadzora je torej z zakonom natančno določen. Solastniki ali etažni lastniki morajo torej oceniti, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika, prav tako je z videonadzornim sistemom prepovedano snemati vhode v posamezna stanovanja.

Iz navedenega torej izhaja, da je videonadzor v večstanovanjski stavbi mogoče uvesti le, če solastniki ali etažni lastniki ocenijo, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode. Za zakonito uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot sedemdeset odstotkov solastniških deležev. Enako velja tudi za morebitno nadgradnjo obstoječega videonadzornega sistema.

Nadalje pa ZVOP-1 v četrtem odstavku 76. člena določa, da je prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Na ta način se onemogoča preprost prikriti nadzor nad vsemi prihodi in odhodi iz stavbe z uporabo televizije ali računalnika. Zaradi široke prakse priklapljanja videonadzornih kamer na takšne sisteme in nemožnosti nadzora nad uporabo posnetkov je zakonodajalec prenos slike v te sisteme izrecno prepovedal.

Ob tem pa IP posebej opozarja, da je v primeru uporabe video domofona živi posnetek praviloma viden le tistemu stanovalcu, h kateremu je namenjen obiskovalec stavbe oziroma na čigar zvonec pozvoni, viden pa mu bo praviloma le določen čas po sprožitvi snemanja (pritisku na zvonec). Po mnenju IP torej ne obstaja oziroma ne bi smela obstajati možnost nadzora obiskovalcev s strani drugih stanovalcev. Primarni namen uporabe video domofona je tako prepoznava obiskovalca, ne pa varovanje ljudi in premoženja oziroma ohranjanje posnetkov videonadzornega sistema v ta namen. V skladu z navedenim video domofon ne sodi v sisteme, ki se štejejo za videonadzor, zato se za njegovo uporabo ne uporabljajo določbe ZVOP-1.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka