Ravnanje policije in skladnost izjave

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede ravnanja policije in glede skladnosti dokazila in izjave, ki ste ju priložili vašemu zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. IP tako v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti konkretnega dokazila in izjave s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP tako splošno pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja alinea ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je takšna obdelava skladna z zakonodajo. IP pojasnjuje, da Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB; Uradni list RS, št. 33/06 – UPB, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20) v 39. členu določa, da lahko Vlada Republike Slovenije odredi določene ukrepe, kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni. V tem okviru lahko Vlada RS (med drugim) tudi prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih. Nadalje Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/20) v drugem odstavku 17. člena med drugim določa, da je policija pristojna za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB, če pri izvajanju svojih izvirnih pristojnosti ugotovi kršitve zgoraj navedenega ukrepa prepovedi oziroma omejitve gibanja prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih. Iz navedenega izhaja, da policija v primeru zaznanih kršitev lahko vodi prekrškovni postopek in v tem okviru v skladu s prekrškovno zakonodajo tudi ugotavlja dejstva in dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku.

Ob tem IP posebej opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga (katerakoli), osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru. V konkretnem primeru je torej treba preveriti, ali so vsi podatki, ki jih je treba navesti na dokazilu in pri izpolnitvi izjave, res potrebni za izpolnitev namena obdelave (izkazovanje dopustnosti prehajanja občinskih mej).

IP sklepno ponavlja, da v okviru mnenja ne more dokončno presojati konkretnega dokazila oziroma izjave.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka