Videonadzor

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je dne 8. 6. 2020 prejel dve vaši vprašanji:

1. Kakšen je minimalni rok hrambe posnetka video nadzora v trgovskem centru?
2. Na zasebni hiši je kamera usmerjena pred vhodna vrata in zajema tudi del občinske ceste. Ali za skladnost s pravili varstva osebnih podatkov zadostuje, če je na treh mestih izpostavljeno obvestilo glede snemanja?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

AD 1

IP pojasnjuje, da zakonodaja ne predpisuje minimalnega roka hrambe video-nadzornih posnetkov. Splošna uredba predpisuje obveznost za upravljavce, da glede na konkretne okoliščine obdelave osebnih podatkov določijo rok hrambe, ki je lahko le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo (načelo omejitve shranjevanja). Trgovski centri imajo običajno interno določen rok hrambe videoposnetkov. Posameznik, od katerega se zbirajo osebni podatki, pa mora biti seznanjen z informacijami glede obdelave njegovih osebnih podatkov, vključno z rokom hrambe video-nadzornega posnetka. Navedene informacije morajo biti posamezniku enostavno dostopne, obvestilo pa mora med drugim vsebovati tudi kontaktni podatek za pridobitev informacij v zvezi z varstvom osebnih podatkov – med drugim tudi kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz video-nadzornega sistema (tretji odstavek 74. člena ZVOP-1). 

AD 2

IP pojasnjuje, da kadar video-nadzorni sistem na zasebni hiši snema javno površino, v tem delu verjetno NE gre za zasebno rabo in mora zato upravljavec videonadzora zagotoviti spoštovanje vseh pogojev po Splošni uredbi – vključno z zagotovitvijo ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Glede snemanja javne površine, pa (kot izhaja tudi iz smernic glede videonadzora), IP stoji na stališču, da pravna podlaga za izvajanje videonadzora na javnih površinah lahko obstaja, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, seveda ob spoštovanju načela sorazmernosti. Kadar gre za snemanje iz zasebne hiše, pa (kot tudi izhaja iz omenjenih smernic) razlogi, ki bi opravičevali snemanje javne površine, praviloma niso podani in zato snemanje v tem delu ni dopustno (str. 22, Smernice glede izvajanja videonadzora)

Dodatno, če upravljavec brez dovoljenja in vednosti oseb snema ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je lahko za svoja dejanja tudi odškodninsko in kazensko odgovoren.

Predlagamo, da za zagotovitev zakonitosti snemanja preprečite snemanje javnih površin. Če upravljavec snema le lastno – zasebno zemljišče, potem ne gre za obdelavo osebnih podatkov za katere bi se uporabljala Splošna uredba ali ZVOP-1 in tudi obvestilo ni potrebno.

Lep pozdrav,

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka