Videonadzor v frizerskem salonu in podobnih objektih

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje glede skladnega izvajanja videonadzora v prostorih, kjer se nahajajo uslužbenci in stranke. Opažate, da veliko frizerskih salonov z videonadzorom zajame celotni salon - ne le predel nad blagajno, s čimer so posnete tudi vse stranke, ki vstopijo in se zadržujejo v salonu. Podobno opažate tudi pri drugih dejavnostih.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP pojasnjuje, da je uvedba videonadzora v delovnih prostorih (kamor sodijo tudi frizerski saloni, gostinski objekti in podobno) v skladu s 77. členom ZVOP-1 dopusten le izjemoma, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Skladno iz inšpekcijsko prakso mora »izjemne okoliščine« upravljavec izkazati s konkretnimi tveganji (npr. pogostost napadov/tatvin/nesreč v preteklosti, znana dejstva glede ogroženosti konkretnega delovnega mesta zaradi narave dejavnosti, ipd.). »Nujno potrebo« mora upravljavec izkazati s konkretno utemeljitvijo, zakaj se tega cilja ne da doseči z milejšimi sredstvi (kaj je na teh območjih specifičnega, da varovanja ni mogoče zagotoviti na drug način, ki manj posega v zasebnost).

Upravljavec mora za utemeljitev zakonitosti vzpostavite videonadzora konkretno utemeljiti tudi »upravičeno pričakovanje zasebnosti« oseb na posnetkih (zakaj lahko zaposleni in stranke upravičeno pričakujejo videonadzor na določenem območju). V zvezi z utemeljevanjem upravičenosti posega v zasebnost strank velja opozoriti na stališče iz EU smernic v zvezi z videonadzorom, po katerih je »razumno pričakovanje zasebnosti posameznika, da nad njim ni vzpostavljenega videonadzora, ko se nahaja v javnih prostorih, še posebno, če se ti tipično uporabljajo za regeneracijo oziroma prostočasne aktivnosti v prostorih kjer se posamezniki zbirajo in/ali komunicirajo, npr. za omizjem v restavracijah, v parkih, kinematografih, fitnesih«. IP je tudi v svoji inšpekcijski praksi že prepovedal videonadzor znotraj gostinskih lokalov, kjer se je snemalo mize in stranke (inšp. odločba št. 0613-253/2019/16, z dne 11. 2. 2020, dostopna na ip-rs.si, Praksa IP).

Lep pozdrav,

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka