Posredovanje videoposnetka prometne nesreče

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da se v krožišču, kjer so nameščene videokamere, dogajajo prometne nesreče, v katerih je lahko udeleženo tudi več vozil. Zanima vas:

1. Ali lahko posameznik, ki je eden od udeležencev v prometni nesreči, od upravljavca zahteva videoposnetek nesreče v krožišču za namen uveljavljanja, izvajanja ali obrambo pravnih zahtevkov, čeprav so na videoposnetku vidni tudi osebni podatkov ostalih udeležencev (npr.: registrske številke njihovih vozil)?

2. Ali ima odvetnik udeleženca v prometni nesreči na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu od upravljavca pravico zahtevati videoposnetek nesreče, na katerem so razvidni tudi osebni podatkov ostalih udeležencev (npr. registrske številke njihovih vozil) za namen uveljavljanja, izvajanja ali obrambo pravnih zahtevkov?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Pri posredovanju posnetka videonadzornih kamer ločimo posredovanje posamezniku zaradi izvrševanja pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ter posredovanje tretjim osebam na ustrezni pravni podlagi.

Ad 1) Dostop do posnetkov zaradi izvrševanja pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku 38. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami), ki predpisuje, da se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Ta pravica je konkretizirana v členu 15 Splošne uredbe (»Pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki«), ki v prvem odstavku določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter določene informacije, ki so natančno naštete v tem členu. Skladno s tretjim odstavkom člena 15 Splošne uredbe je dolžan upravljavec zagotoviti kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo.

Posameznik pa ima od izvajalca videonadzora pravico pridobiti le tisti del videoposnetka, ki se nanaša nanj. To pomeni, da je zaradi varovanja pravic drugih posameznikov dolžan upravljavec prekriti oziroma zamegliti osebne podatke drugih posameznikov na posnetku. Na podlagi pravice dostopa iz člena 15 Splošne uredbe posameznik od upravljavca torej ni upravičen (niti za namen uveljavljanja, izvajanja ali obrambo pravnih zahtevkov) pridobiti celotnega videoposnetka prometne nesreče z osebnimi podatki ostalih udeležencev.

Ad 2) Dostop do posnetkov s strani tretjih oseb

Posnetke lahko izvajalec videonadzora posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če ti izkažejo ustrezno pravno podlago iz člena 6(1) Splošne uredbe.

Ena izmed zakonskih podlag po členu 6(1)(c) Splošne uredbe je določba 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16 in 36/19, v nadaljevanju ZOdv), ki v prvem odstavku predpisuje, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik pa v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZOdv nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

Odvetnik sme torej pridobivati osebne podatke le od subjektov, ki ustrezajo kategorijam, opredeljenim v prvem odstavku 10. člena ZOdv, torej od državnih organov, organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil. Nadaljnji pogoj, da sme odvetnik pridobiti osebne podatke po 10. členu ZOdv, pa je, da izkaže, da jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke. Pojem posamična zadeva je treba razlagati kot konkretno pravno razmerje, v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev. Odvetnik mora tako v svoji zahtevi za pridobitev podatkov izkazati, da posamezne odvetniške storitve za svojo stranko brez zahtevanih podatkov ne bo mogel opraviti, da so torej podatki potrebni za opravo odvetniške storitve.

Če so torej v konkretnem primeru izpolnjeni navedeni pogoji, ima odvetnik udeleženca v prometni nesreči na podlagi 10. člena ZOdv za namen uveljavljanja, izvajanja ali obrambo pravnih zahtevkov od upravljavca pravico pridobiti videoposnetek nesreče, na katerem so razvidni tudi osebni podatkov ostalih udeležencev.

Lep pozdrav,

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov