Seznanitev z osebnimi podatki moža in njegovih otrok

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po pošti prejel vaš dopis, v katerem vas zanima, ali lahko mož pooblasti ženo, da v njegovem imenu zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Zanima vas tudi, ali lahko mož kot zakoniti zastopnik svojih otrok pooblasti svojo ženo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki otrok iz prejšnjega zakona.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V skladu s členom 15 Splošne uredbe ima vsak posameznik pravico, da se seznani s svojimi osebnimi podatki. Tako mora upravljavec posamezniku na njegovo zahtevo: 

1.    posredovati potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki;
2.    omogočiti vpogled ali posredovati reprodukcijo teh osebnih podatkov, torej zagotoviti dostop do njihove vsebine, in
3.    če se osebni podatki posameznika pri upravljavcu res obdelujejo, tudi naslednje informacije:
a)    namene obdelave; 
b)    vrste zadevnih osebnih podatkov;
c)    uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah; 
d)    kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja; 
e)    obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi; 
f)    pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu; 
g)    kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom; 
h)    obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4) Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov, ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
 

Določbe glede postopka vložitve in odločanja o zahtevi za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki pa nadalje določata člena 11 in 12 Splošne uredbe. Pri čemer navedena člena ne urejata posebej in prav tako ne omejujeta možnosti uveljavljanja pravic posameznika preko pooblaščenca, IP tako ne vidi prepreke, da bi nekoga pooblastili, da v vašem imenu zahteva seznanitev z osebnimi podatki. IP nadalje pojasnjuje, da ko gre za mladoletnega otroka, lahko starši kot zakoniti zastopniki uveljavljajo pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v imenu otroka (prvi odstavek 145. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19; v nadaljevanju: DZ) določa, da starši zastopajo svoje otroke).

Postopek glede uveljavljanja pravice, v delu, ki ni urejen v Splošni uredbi in ZVOP-1, subsidiarno ureja Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) (predvsem v postopkih pred upravnimi in drugimi državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank). Posameznik lahko v postopku, v katerem uveljavlja svoje pravice, pooblasti drugo osebo za uveljavljanje navedenih pravic, in sicer pod pogoji, ki jih določba ZUP. V skladu z določbami 53. in 54. člena ZUP lahko stranka oziroma njen zakoniti zastopnik določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave. Pooblaščenec je lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben. IP pa nadalje pojasnjuje, da v skladu s svojimi pristojnostmi ne more podrobneje interpretirati določb ZUP.

Več informacij o pravici do seznanitve z lastnimi posebnimi podatki si lahko preberete na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.

Glede vašega vprašanja, ali lahko oče prenese na novo partnerico pravice, ki jih ima kot zakoniti zastopnik otrok, IP pojasnjuje, da ne gre za vprašanje s področja varstva osebnih podatkov in vam zato IP v skladu s svojimi pristojnosti nanj ne more odgovoriti.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP