Roki hrambe v evidencah Policije

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje rokov hrambe osebnih podatkov v evidencah Policije.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani policije predstavlja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19). V skladu s 33. členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v 112. členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov.

Nadalje ZNPPol v 123. členu določa, da policija upravlja in vzdržuje evidence (skupaj 31), v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke. V drugem odstavku istega člena so te evidence tudi naštete, 124. in 125. člen ZNPPol določata njihovo vsebino, 128. in 129. člen ZNPPol pa rok njihove hrambe in blokiranje podatkov ter ravnanje z njimi po blokiranju (nadaljnja hramba, anonimizacija, izbris).

Ob tem IP opozarja, da je Policija upravljavec tudi nekaterih drugih evidenc, ki jih določajo drugi zakoni (npr. Zakon o tujcih, Zakon o nadzoru državne meje, Zakon o prijavi prebivališča, …). Navedeni zakoni določajo tudi nabor podatkov, ki se vodijo v teh evidencah, ter roke njihove hrambe.

Policija torej upravlja relativno visoko število evidenc na različnih zakonskih podlagah. V okviru mnenja IP tako težko poda pojasnila o rokih hrambe za vsako evidenco posebej, zato vam je podal navedeni splošni pregled in pojasnil, kje najdete roke hrambe posameznih evidenc. Za primer vam IP posebej pojasnjuje roke hrambe v evidenci prekrškov, ki jo med drugimi navajate v vašem zaprosilu. Podatki v njej se hranijo tri leta po dnevu pravnomočnosti odločbe, če te ni, pa štiri leta po času storitve prekrška. Po poteku tega roka se podatki blokirajo in v taki obliki hranijo še nadaljnjih deset let. Dostop do teh podatkov je policistom in pristojnim državnim organov dovoljen le zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom. Po poteku desetih let pa se podatki anonimizirajo.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka