Pridobitev podatkov za namen izvršilnega postopka

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali se FURS pri zavrnitvi posredovanja osebnih podatkov dolžnika, ki jih potrebujete za namen izvršilnega postopka, utemeljeno sklicuje na 15. člen Zakona o davčnem postopku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Dokončno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe. Zakonsko pravno podlago v smislu člena 6(1)(c) Splošne uredbe glede posredovanja podatkov za namen izvršilnega postopka predstavlja 4. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US in 66/19 – ZDavP-2M, v nadaljevanju ZIZ). Skladno s šestim odstavkom tega člena je dolžan upravljavec podatkov ali zbirk podatkov upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka 4. člena ZIZ. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Upnik pa sme pridobljene podatke iz 1. do 16. točke ter 18. točke prvega odstavka 4. člena ZIZ uporabiti samo za potrebe postopkov po tem zakonu, podatke iz 19. točke prvega odstavka tega člena pa samo za potrebe postopkov izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi izvršbe na to premoženje.

Ob tem IP opozarja, da so podatki, ki so opredeljeni kot davčna tajnost, torej tudi tisti, ki se nanašajo na posameznika, posebej varovani na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19; v nadaljevanju ZDavP-2). Upnik lahko zato za namene izvršbe od FURS pridobi le tiste podatke, ki so taksativno našteti v prvem in drugem 19. členu ZDavP-2, in sicer pod pogojem, da dokaže udeležbo v konkretnem postopku in če te podatke v tem postopku tudi potrebuje. Tako 4. člen ZIZ za upnika ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi mu bilo za namen izvedbe izvršilnega postopka mogoče posredovati podatke v širšem obsegu, kot je določeno v 19. členu ZDavP-2. Osebni podatki, ki so davčna tajnost, se torej lahko zakonito razkrijejo le v primeru, kadar je izkazana udeležba v postopku (v konkretnem primeru s predložitvijo listine, ki je izvršilni naslov), in v tistem obsegu, kot je določeno v prvem in drugem odstavku 19. člena ZDavP-2.

IP dodaja, da tudi iz sodbe in sklepa UPRS I U 807/2016 z dne 12. 7. 2016 izhaja, da ima upnik, ki izkaže pravni interes, na podlagi 4. člena ZIZ možnost pridobiti samo podatke, ki se sicer varujejo kot osebni po določbah predpisov o varstvu osebnih podatkov. Nima pa te možnosti v primeru, ko gre za osebne podatke, ki so še posebej zakonsko varovani kot davčna tajnost.

Lep pozdrav,

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov