Objava informacij na spletni strani

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede objave določenih podatkov na spletni strani NIJZ.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa v okviru neobvezujočega mnenja opraviti konkretne presoje določene informacije, temveč to lahko stori šele v postopku inšpekcijskega nadzora. V nadaljevanju vam v zvezi z vašim vprašanjem podajamo informacije splošne narave.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ; Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18) za organe v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, ne glede na obliko, v kateri se informacija nahaja (dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali drugo dokumentarno gradivo) in ne glede na njen nastanek (ni pomembno, ali jo je ustvaril organ ali pa zgolj pridobil od koga drugega). Pri organih je torej informacija javnega značaja vsak dokument, s katerim organ razpolaga oziroma vsaka informacija, ki nastaja pri poslovanju organa (dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali dokumentarno gradivo), in jo je organ sestavil sam, v sodelovanju z drugimi organi ali jih je dobil od drugih oseb.

ZDIJZ prispeva k zagotavljanju odprtosti (transparentnosti) delovanja države v najširšem smislu, njegov namen pa je zagotoviti javnost in transparentnost delovanja organov ter omogočiti enako uresničevanje pravice vseh fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. V postopku po ZDIJZ torej ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Vsaki osebi, ki bi od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop do njih torej dovoliti oziroma zavrniti pod enakimi pogoji. V postopku po ZDIJZ se torej presoja zgolj vprašanje, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja, ki je dostopna vsem, torej z vidika javnosti in se npr. posebnega statusa prosilca in njegovega morebitnega specialnega interesa ne upošteva.

Več informacij o tem lahko najdete na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/

IP nadalje pojasnjuje, da mora skladno z določbami 10. člena ZDIJZ vsak organ brezplačno na svetovnem spletu objaviti naslednje informacije:

• prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa;
• programe, strategije, stališča, mnenja, študije in podobne druge dokumente;
• predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov;
• dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega in občinskih proračunov;
• podatke o upravnih storitvah in druge informacije javnega značaja;
• vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat.

IP pojasnjuje, da nadzor nad izvrševanjem te določbe izvaja ministrstvo, pristojno za upravo. Če organ ne objavlja redno zgoraj navedenih informacij, mu tega ne more naložiti IP, temveč ministrstvo, pristojno za upravo, ki lahko odgovorni osebi organa izreče tudi globo.

IP sklepno ponavlja, da v okviru podaje neobvezujočega mnenja ne more opraviti konkretne presoje, ali gre v opisanem primeru za prosto dostopno informacijo javnega značaja ali ne. To presojo mora opraviti sam organ, v konkretnem primeru torej NIJZ.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka