Objava e-naslova in vsebine e-sporočila v medijih

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali je po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov dopustna javna objava e-naslovov in vsebine e-sporočila v medijih.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma poudarjamo, da lahko IP opravi konkretno presojo, ali gre v primeru, ki ga opisujete, za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, le v inšpekcijskem postopku. Ob tem pa opozarjamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). V primeru, ki ga opisujete (objava elektronske komunikacije v medijih), pa gre lahko tudi za poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega ter kazenskopravnega varstva. Za varstvo te pravice IP ni pristojen.

Pri tem velja poudariti, da nobena od teh ustavnih pravic ni absolutna. To pomeni, da je treba pravico do (komunikacijske) zasebnosti in pravico do varstva podatkov razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS. Poročanje medijev je zagotovljeno na podlagi pravice do svobode izražanja, ki jo določa 39. člen Ustave RS. Pravica do svobode izražanja pa ni absolutna, temveč jo je treba v konkretnih primerih razlagati v kontekstu z varstvom osebnih podatkov, kakor tudi širše, z varstvom pravic zasebnosti in osebnostnih pravic posameznikov.

Več o temi, povezani z mediji, si lahko preberete v smernicah IP »Varstvo osebnih podatkov in mediji«, ki so dosegljive na https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf.

Iz vsebine članka, ki ste ga priložili, pa izhaja tudi, da bi bili lahko nekateri od vpletenih subjektov, ki so organi javnega sektorja, lahko zavezanci po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s sprem. in dop.), pri čemer bi se lahko javnost (določenega dela) e-sporočil lahko presojala tudi po določbah tega zakona.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka