Objava dashcam posnetka

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas ali je skladno s pravili varstva osebnih podatkov objaviti video, ki ga posname »dash kamera« med vožnjo in ali bi bilo treba registrske tablice drugih vozil zakrivati?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru menja ne more podati dokončnega odgovora glede zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, temveč lahko le usmeri na kriterije, po katerih mora tisti, ki podatke obdeluje, ugotavljati skladnost svojega ravnanja.

Glede uporabe »dash kamere« med vožnjo je IP izdal mnenje: Uporaba avtokamer v osebnih vozilih, št. 0712-1/2019/2307, z dne 18.10.2019, s katerim predlagamo, da se seznanite.

Javna objava posnetka, ki vsebuje osebne podatke (npr. določljive podobe posameznikov, registrske številke, ipd.), se ne šteje za »popolnoma osebno ali domačo dejavnost«, zato bi moral upravljavec osebnih podatkov (lastnik posnetka), pred objavo zagotoviti ustrezno pravno podlago in izpolniti druge pogoje za skladno obdelavo osebnih podatkov s Splošno uredbo. Glede na naravo snemanja (ko ni mogoče pridobiti privolitev) je v praksi mogoče tovrstno obdelavo utemeljiti zgolj na podlagi t.i. »zakonitih interesov« (člen 6(1)(f) Splošne uredbe). Za utrditev te pravne podlage pa mora upravljavec utemeljiti, da zakoniti interesi, ki jih z objavo zasleduje, prevladajo nad pravicami in svoboščinami posameznika. Tehtanje se opravi od primera do primera, pri čemer se upošteva zlasti, da se istega zakonitega interesa ne da doseči z milejšimi sredstvi in da je poseg v pravice in svoboščine posameznikov sorazmeren glede na pomen zakonitega interesa, ki se zasleduje – torej le v posebej utemeljenih primerih. Upravljavec lahko zmanjša tveganja za pravice in svoboščine posameznikov tako, da sprejme ustrezne zaščitne ukrepe, kot npr. prekritje razpoznavnih obrazov, registrskih tablic in drugih podob, ki omogočajo določljivost posameznikov na posnetkih.

IP še opozarja, javna objava posnetkov narejenih z »dash kamero« lahko pomeni neupravičen poseg v osebnostne pravice drugih udeležencev v prometu s čimer se vzpostavi odškodninsko odgovornost uporabnika (kot jo določa Obligacijski zakonik). Prav tako lahko takšna objava predstavlja tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1, če pride pri tem do občutnega posega v zasebnost snemanega.

Lep pozdrav,

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka