Pridobitev zdravstvene dokumentacije po umrlem pacientu

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 28. 5. 2020 prejeli vaše vprašanje, ali je – glede na priloženi obrazec zahteve, ki ga je pripravila bolnišnica – res treba označiti oziroma navesti namen seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Ožji svojci umrlega pacienta morajo v zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo  obvezno navesti namen seznanitve, pri čemer mora biti ta zakonit.

O b r a z l o ž i t e v:

Zahteva po navedbi namena seznanitve – za privilegirane uporabnike oziroma ožje svojce iz prvega stavka drugega odstavka 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) – v tem členu ni izrecno določena. Vendar ta zahteva posredno izhaja iz drugega stavka drugega odstavka 42. člena ZPacP, ki določa, da se »osebam iz prejšnjega stavka omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve«. Izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko ravna v skladu z omenjeno določbe le, če mu je namen seznanitve znan. Zato lahko zahteva, da uporabnik v zahtevi navede tudi namen seznanitve. V tem smislu gre za obvezno procesno zahtevo.

Po vsebinski plati pa je namen seznanitve tudi materialno pravni pogoj za upravičenost do zdravstvene dokumentacije, saj mora biti namen zakonit. Če zatrjevani namen seznanitve ni zakonit (npr. uporabnik namerava podatke nezakonito razkriti tretjim osebam), lahko izvajalec prosilčevo zahtevo vsebinsko zavrne. Primeri zakonitih namenov so uporaba podatkov v sodnem, upravnem ali drugem uradnem postopku, uporaba podatkov v zvezi z reševanjem zavarovalniške zadeve, podrobnejša seznanitev z razlogi za smrti, ker svojec z njimi še ni bil ustrezno seznanjen, uporaba podatkov za ugotavljanje zdravstvenih tveganj ipd. 

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka