Namestitev vrtljive kamere

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navedli ste, da imate na hiši montirano kamero (360 stopinj), ki ne snema dogajanja, temveč javlja gibanje na vašem zemljišču. Kamero ste morali namestiti zaradi povzročanja škode in uničevanja lastnine v preteklosti. Vaša kamera ima možnost rotacije in s tem tudi zajem okna vašega soseda, ki vam je zagrozil prijavo pri pristojnih organih. Zanima vas, ali ste v prekršku, glede na to, da je namen kamere zgolj nadzor.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Pri videonadzoru zasebnih površin gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Glede vašega vprašanja vas uvodoma napotujemo na Smernice glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf, nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

Kadar lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, gre za obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. To pomeni, da lastniku ni treba zagotoviti pravne podlage (določene s 6. členom Splošne uredbe) oziroma izpolniti drugih obveznosti, ki jih določa ZVOP-1 oziroma Splošna uredba (npr. objava obvestila o videonadzoru). V kolikor kamera snema zemljišče vašega soseda, bi potrebovali njegovo privolitev. V primeru snemanja sosedovega zemljišča sicer ne bo šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s 35. členom Ustave RS. Za obravnavo morebitnih kršitev pa so v tem primeru pristojna civilna oziroma kazenska sodišča. Vaš sosed bi lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) pred sodiščem zahteval odreditev prepovedi dejanja (torej videonadzora), s katerim se krši njegova nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Od vas bi po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti lahko zahteval tudi odškodnino, v kolikor mu je zaradi vašega ravnanja nastala škoda. Opozarjamo pa tudi, da lahko predstavlja neupravičeno slikovno snemanje tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20).

Glede na vaš opis kamere poudarjamo tudi, da se štejejo za videonadzor tudi rešitve, ki zagotavljajo zgolj prenos slike, brez samega dejanskega snemanja (t.i. »podaljšano oko«). Predlagamo vam, da kamero namestite tako, da boste snemali zgolj svojo posest, oz. pridobite soglasje svojega soseda.

V upanju, da ste prejeli odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,

Svetovalka Pooblaščenca za preventivo