Seznanitev z izvedenskim mnenjem

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 2. 4. 2020 prejeli vaše vprašanje (povzetek), ali in v kakšnem obsegu je udeleženec prometne nesreče, s sklicevanjem na člen 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov, upravičen do kopije izvedenskega mnenja, ki ga je naročila zavarovalnica. Zanima vas tudi, ali je pravica do seznanitve močnejša od pogodbenega razmerja med zavarovalnico in izvajalcem ter s tem močnejša od poslovne skrivnosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. IP se, kot pritožbeni organ na področju pravice do seznanitve ne more oziroma ne sme vnaprej opredeljevati do konkretnih zadev na prvi stopnji. 

2. Brez namena prejudiciranja lahko – izhajajoč iz dosedanje pritožbene prakse – le pojasnimo:

- da bi bil načeloma posameznik upravičen do vseh tistih delov izvensodnega izvedenskega mnenja, ki se objektivno in neposredno nanašajo nanj (to niso le identifikacijski podatki posameznika, temveč tudi opisi ali ugotovitve glede njegovih ravnanj, razlogov in učinkov teh ravnanj, podatki o oziroma v zvezi z njegovim prevoznim sredstvom, podatki o posledicah dogodka za posameznika, podatki o njegovih drugih stanjih, podatki o razmerjih z drugimi udeleženci, lokacijski podatki ipd.);

- da poslovna skrivnost načeloma ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki.    

O b r a z l o ž i t e v:

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki se, zaradi zelo široke definicije osebnega podatka v (1) točki člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko načeloma razteza na kakršen koli dokument in na vse v njem vsebovane informacije (tj. alfanumerične, slikovne, zvočne ipd. zapise ne glede na izvor, podlago, pravilnost, namen in obliko), glede katerih je podana objektivna in neposredna zveza s posameznikom.

Poslovna skrivnost v zakonodaji ni izrecno urejena kot izjema od pravice do seznanitve z lastnimi osenimi podatki (npr. v Zakonu o poslovni skrivnosti, ZVOP-1, Splošni uredbi, ZZavar-1 in ZGD-1), in tudi ni videti posebnih razlogov, da bi poslovna skrivnost prevladala nad ustavno pravico posameznika do seznanitve (gl. 38. člen Ustave RS). Posameznik mora pridobljene osebne podatke nadalje absolutno varovati kot poslovno skrivnost.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka