Dostop do zdravstvenih podatkov pacienta za namen kazuistike
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 07.04.2020Številka: 07120-1/2020/280
Kategorije: Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaši vprašanji (povzetek):
- ali in pod kakšnimi pogoji se lahko za namene izpopolnjevanja oziroma izobraževanja v zdravstveni ustanovi predstavi primere zdravstvenih obravnav pacientov, katerih identiteta ne bi bila neposredno razvidna, ter ali lahko zdravnik, ki bo predstavil primer vpogleda v obstoječe zdravstvene podatke;
- ali lahko zdravnik, ki v okviru nujne medicinske pomoči napoti pacienta na nadaljnjo obravnavo v bolnišnico, od te pridobi podatke o zdravstvenem stanju pacienta (rezultat obravnave) za namen lastnega “izpopolnjevanja oziroma izobraževanja”.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
1.a Dopustno je, da se interno predstavijo interni primeri zdravstvenih obravnav pacientov za izobraževalni namen, in sicer na način, da identiteta pacientov ni neposredno razvidna.
1.b Dopustno je, da zdravstveni delavec, ki bo predstavil klinični primer, predhodno vpogleda v zdravstveno dokumentacijo ali interni informacijski sistem, in sicer v tiste zdravstvene podatke predmetnega pacienta, ki so relevantni za predstavitev, pri čemer gre lahko za pacienta, ki ga je sam obravnaval ali za drugega pacienta.
2. IP, razen privolitve pacienta, ni znana druga pravna podlaga, ki bi dopuščala povratno obveščanje zdravnika, ki je pacienta napotil na bolnišnično obravnavo, če ne gre hkrati za izbranega osebnega zdravnika tega pacienta ali če ne gre kakšen drug primer, ko je potrebno nadaljevanje obravnave pri zdravniku, ki je pacienta napotil.
O b r a z l o ž i t e v:
1. Kazuistični ali izobraževalni namen obdelave zdravstvenih podatkov je lahko zakonit, če istovetnost pacienta ni ugotovljiva. To izhaja iz prve alineje 6. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), ki določa, da privolitev za uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov ni potrebna, če za namen izobraževanja pacientova istovetnost ni ugotovljiva. Zlasti to pride v poštev, če gre za interno organizirano izobraževanje za osebje, ki v zdravstveni ustanovi opravlja delo, in da gre za predstavitev primerov zdravstvenih obravnav, ki so potekale v isti zdravstveni ustanovi, torej glede »lastnih« pacientov.
Druga pravna podlaga, ki v kombinaciji z načelom najmanjšega obsega podatkov ((c) točka prvega ostavka člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov) dopušča psevdonimizirano obdelavo osebnih podatkov »lastnih« pacientov pri internem izobraževanju (tj. brez razkritja njihovih osnovnih identifikatorjev) je v konkretnem primeru lahko točka (i) drugega odstavka člena 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz te izhaja, da je obdelava zdravstvenih osebnih podatkov dopustna, če je »potrebna iz razlogov zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti«. Interno izobraževanje zaposlenih, ki se po vsebini nanaša na zdravstveno oskrbo pacientov (torej je v vsebinski zvezi s temeljno dejavnostjo izvajalca) je namenjeno tudi izvajanju kakovostne, primerne in varne zdravstvene oskrbe pacentov v smislu 11. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Povedano drugače, eden izmed temeljnih načinov za doseganje standardov kakovosti v zdravstvu je ustrezno izobraževanje oziroma usposabljanje zaposlenih. Tako izobraževanje pa lahko poteka tudi na interni ravni, pri čemer je za učinkovito in uspešno izobraževanje pomembno, da izobraževanje poteka na primerih iz realne prakse.
V konkretnem primeru lahko pride dodatno v poštev tudi (j) točka prvega odstavka člena 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je obdelava zdravstvenih podatkov dopustna, če »je potrebna za znanstveno-ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki«. Ta dodatna podlaga pride v poštev pod pogojem, če bi konkretno interno izobraževanje potekalo na primerni strokovni oziroma znanstveni ravni oziroma na tak način, da bi lahko tako izobraževanje umestili v znanstveno raziskovalno delo v najširšem pomenu besede.
Na podlagi zgornjih pravnih podlag je dopustno tudi, da neposredni izvajalec izobraževanja, zaradi priprav, vpogleda v relevantno zdravstveno dokumentacijo ali informacijski sistem.
Velja še opozoriti, da je vsak udeleženec izobraževanje dolžan kot poklicno skrivnost navzven varovati informacije o pacientih, s katerimi se seznani, saj so pacienti še vedno posredno določljivi (psevdonimizirani podatki).
2. V zvezi z drugim vprašanjem je na spletni strani IP že dostopno mnenje št. 0712-477/2008/2, ki je bilo izdano v podobni zadevi.
Prijazen pozdrav,
Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.
samostojni svetovalec IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka