Uporaba biometrije pri izvajanju izpitov

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe biometrije pri izvajanju izpitov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa v okviru mnenja presojati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

V zvezi z izvajanjem biometrijskih ukrepov IP pojasnjuje, da se v skladu z določbo prvega odstavka 79. člena ZVOP-1 biometrijske ukrepe v javnem sektorju, kamor spada tudi vaš zavod, lahko določi le z zakonom, če je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Ne glede na prejšnji odstavek se biometrijske ukrepe lahko določi z zakonom, če gre za izpolnjevanje obveznosti iz obvezujoče mednarodne pogodbe ali za identifikacijo posameznikov pri prehajanju državnih meja.

Kakršnekoli biometrijske ukrepe (tudi za namen izvajanja izpitov)  je v javnem sektorju torej dopustno izvajati le v skladu z navedenimi pogoji, kar pomeni, da bi v konkretnem primeru morali biti določeni z zakonom.

IP ob tem dodaja, da je treba upoštevati, da kakršnokoli izvajanje biometrijskih ukrepov predstavlja neprimerno večji poseg v informacijsko zasebnost posameznika (v konkretnem primeru študenta) kot uporaba drugih sredstev za njegovo identifikacijo, saj gre za obdelavo tistih značilnosti posameznika, ki so edinstvene in stalne za vsakega posameznika posebej in zloraba katerih bi imela za posameznika lahko hude, daljnosežne in nepopravljive posledice. Za razliko od drugih načinov avtentikacije oziroma identifikacije, kjer je možna relativno enostavna menjava in pridobitev novega znaka (geslo, PIN koda, …), je menjava biometrijskih značilnosti (obraz, prstni odtis, mrežnica, šarenica, …) praktično nemogoča. Biometrijske značilnosti so za posameznika stalne in edinstvene,  kar ne velja za druge metode avtentikacije oziroma identifikacije, zato je zakonodajalec uvedbo biometrijskih ukrepov strogo omejil na tiste okoliščine, kjer je njihova uporaba nujno potrebna in kjer istih ciljev ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v informacijsko zasebnost posameznika.

Več o sami uvedbi biometrijskih ukrepov si lahko preberete v Smernicah glede uvedbe biometrijskih ukrepov, ki so dostopne na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Biometrija_-_smernice.pdf

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka