Snemanje javnih površin

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem prosite za mnenje, ali lahko uporabljate kamero na stanovanjski hiši, ki je usmerjena na javne površine in sosednje parcele. Kamera samo gleda in ne snema.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP uvodoma poudarja, da iz vaših navedb ni jasno kaj pomeni »kamera samo gleda in ne snema«. Pravila varstva osebnih podatkov se namreč ne uporabljajo za »slepe« kamere, torej nedelujoče kamere. V kolikor ste imeli v mislih kamere, ki prikazujejo živo sliko brez shranjevanja, t.i. podaljšano oko, pa je situacija drugačna. V slednjih primerih se, v kolikor gre pri takšnem videonadzora za obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 4 Splošne uredbe, tj. v kolikor gre za obdelavo katere koli informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pravila varstva osebnih podatkov uporabljajo. Ob tem je potrebno upoštevati še, da glede na navedbe, da je kamera »usmerjena na javne površine in sosednje parcele«, najverjetneje ni mogoče uporabiti izjeme popolnoma osebne ali domače dejavnosti, v primeru katere se pravila varstva osebnih podatkov sicer ne uporabljajo. Za izvajanje videonadzora površin, ki niso v vaši posesti, je namreč potrebno imeti jasen in upravičen razlog, ki prevlada nad interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

ZVOP-1 v členih od 74 do 77 podrobneje ureja videonadzor, zlasti videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, videonadzor v večstanovanjskih stavbah in videonadzor delovnih prostorov. Ker iz vaših navedb ne izhaja, da bi šlo za katerega od predhodno navedenih primerov izvajanja videonadzora, je potrebno upoštevati predvsem 74. člen ZVOP-1 in predpise Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

Pred vsako obdelavo osebnih podatkov, je potrebno določiti namen obdelave osebnih podatkov. Skladno z načelom omejitve namena so namreč lahko osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (člen 5(1)(b) Splošne uredbe). To pomeni, da morate za vsako od kamer, v kolikor bi jih imeli več, določiti namen izvajanja nadzora. Za vsako obdelavo osebnih podatkov pa je potrebno imeti tudi zakonito pravno podlago, ki jih Splošna uredba določa v členu 6. Oseba, ki izvaja videonadzora, mora skladno s 74. členom ZVOP-1, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Ob navedenem je potrebno upoštevati, da je upravljavec odgovoren za zagotavljanje skladnosti obdelave osebnih podatkov z načeli Splošne uredbe in mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati (člen 5(2) Splošne uredbe).

Več o videonadzoru si lahko preberete v smernicah IP, ki so objavljene na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/ in smernicah Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB), ki jih najdete na spletni strani:

https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/guidelines/guidelines-32019-processing-personal-data-through-video_en

IP je v zvezi z navedenim področjem izdal tudi veliko neobveznih mnenj, ki so objavljena na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje Video in avdio nadzor.

Na koncu IP dodaja še, da tudi v primerih, ko se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo, to ne pomeni, da posamezniku ni zagotovljeno pravno varstvo. Skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 in naslednji) ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Neupravičeno slikovno snemanje, s katerim se občutno poseže v zasebnost posameznika, pa lahko v primeru izpolnitve zakonskih znakov iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 in naslednji) pomeni celo storitev kaznivega dejanja.

Lep pozdrav,

Pripravil:

Žiga Veber,

državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik,

informacijska pooblaščenka