Fotografiranje v izvršilnem postopku

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede fotografiranja s strani izvršitelja med izvajanjem izvršilnega postopka.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Uradni list RS, št. 3/07, s spremembami in dopolnitvami) v prvem odstavku 7. člena določa, da neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji. Ravnanja izvršitelja pri opravljanju izvršbe natančneje predpisuje Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06, 59/11, 35/16, 34/19). Kot navajate v vašem zaprosilu za mnenje, ta v šestem odstavku 39. člena določa, da izvršitelj lahko pri opravljanju posameznih izvršilnih dejanj fotografira predmete, na katerih poteka izvršba in kraj, kjer se opravlja dejanje.

IP nadalje pojasnjuje, da ZIZ v 52. členu določa, da lahko, v kolikor stranka ali udeleženec v postopku meni, da je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe nepravilnosti, z vlogo zahteva od sodišča, naj nepravilnosti odpravi. Sodišče odloči o tej zahtevi s sklepom, samo če je vložnik to zahteval. O nepravilnostih, ki jih stori izvršitelj pri opravljanju izvršbe, je sodišče dolžno obvestiti ministra, pristojnega za pravosodje, in zbornico izvršiteljev. ZIZ nadalje v 297. členu določa, da nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja in delom zbornice izvaja minister, pristojen za pravosodje, nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja v zvezi z zadevami, ki jih je sodišče s sklepom dodelilo izvršitelju, opravlja predsednik sodišča, ki je imenovalo izvršitelja neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja oziroma začasnega namestnika pa opravlja zbornica izvršiteljev.

Iz navedenih določb izhaja, da v pristojnost IP ne spada presoja zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ki jo vrši izvršitelj v okviru konkretnega izvršilnega postopka. IP je pristojen zgolj za inšpekcijski nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, ki jo vrši izvršitelj in ni povezana z neposrednimi dejanji izvršbe in zavarovanja v konkretnih izvršilnih postopkih. Stranka ali udeleženec izvršilnega postopka pa lahko, kot navedeno v prejšnjem odstavku, skladno s 52. členom ZIZ z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi morebitno nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka