Namestitev videokamer v čakalnici

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, glede vprašanja s področja varstva osebnih podatkov. Navajate, da se je v vaši zasebni ambulanti izkazala potreba po namestitvi nadzornih videokamer, zaradi zagotavljanja varnosti. Zanima vas na kakšen način morate namestiti nadzorne videokamere v prostorih ambulante (vhod, hodnik in sprejemnica), da boste izvajali videonadzor v skladu z veljavnimi predpisi področne zakonodaje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede vsebine internega akta o vzpostavitvi videonadzora ali glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil.

Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Iz navedb v vašem zaprosilu IP je razvidno, da gre za videonadzor delovnih prostorov in čakalnice.  IP pojasnjuje, da glede izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov 77. člen ZVOP-1 določa posebna pravila. Tako se takšen videonadzor lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Izvajalec videonadzora mora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni in obiskovalci ne bi bili podvrženi snemanju, torej, ali je uvedba videonadzora zares sorazmerna v ožjem smislu. Člen 35 Splošne uredbe o varstvu podatkov priporoča izvedbo ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov pred vsakim posegom, ki zadeva večje število posameznikov, in lahko predstavlja tveganje za pravice in svoboščine posameznikov na katere se nanašajo osebni podatki. Več informacij o izvedbi ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov je na voljo v smernicah IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Smernice_o_ocenah_ucinka__DPIA__julij2018.pdf

Pred samo vpeljavo videonadzora je potrebno posvetiti pozornost ustrezni namestitvi kamer in opredeliti območja, kjer se lahko izvaja videonadzor, tako da bo le ta v skladu z veljavnimi predpisi. Videonadzor se lahko izvaja le, če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji in le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese. Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.  Slednje velja še posebej v primeru izvajanja videonadzora v čakalnici, saj gre za hud poseg v zasebnost vseh obiskovalcev. Kamere v čakalnici naj bodo zato postavljene v skladu z opredeljenim namenom izvajanja videonadzora, to je varovanje npr. zagotavljanje varnosti ljudi, varovanje premoženja.

Ob tem IP opominja, da mora v skladu s 74. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor (v vašem primeru torej zasebna ambulanta), o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru.

Ob tem IP zlasti opozarja tudi na obveznost zavarovanja osebnih podatkov - oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 32. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter 24. in 25. člena ZVOP-1 poskrbeti za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, zlasti mora v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebo, ki je odgovorna za zbirko videonadzornega sistema, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke v tej evidenci. Poleg tega je treba zagotoviti tudi zbirko, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz zbirke videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.

IP posebej opozarja, da je treba z zunanjim izvajalcem, ki bo izvajal videonadzor, skleniti še ustrezno pogodbo o pogodbeni obdelavi v smislu tretjega odstavka 28. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter v njej opredeliti vsa vprašanja v zvezi z videonadzorom.

Več informacij o videonadzoru je na voljo v smernicah IP, ki so objavljene na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

Lep pozdrav,

Silvija Fanžol Dunjko,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik

informacijska pooblaščenka